Mesec je zašel

Prvi slovenski prevod je dočakal kratek roman ameriškega Nobelovega nagrajenca, ki ga je pisatelj napisal leta 1942, kmalu po vstopu ZDA v vojno in ga je ameriška vlada tudi financirala. Zgodba se ukvarja z okupacijo severnoevropske države, katere ime sicer ni eksplicitno omenjeno, prav tako tudi ne narodnost okupatorjev, povsem jasno pa je, da gre za nemško zasedbo Norveške. Prizorišče romana je strateško zelo pomembno pristanišče, ob katerem se nahaja tudi rudnik premoga. Bataljon nemške vojske z lahkoto prevzame oblast nad mestom, zelo hitro pa pride do prask z lokalnim prebivalstvom. Sledijo prve usmrtitve, kar pa sproži le dodaten odpor, pri katerem meščani veliko oporo najdejo tudi v svojem županu. V času nastanka romana je Steinbeck že dosegel velik pisateljski ugled z deli Grozdi jeze in O miših in ljudeh, napisanih konec tridesetih let, ne pa še absolutne slave, kot se je zgodilo po romanu Vzhodno od raja. Mesec je zašel je bil v domovini celo kritiziran zaradi njegovega prizanesljivega opisa nemških vojakov, ko izpostavi predvsem njihovo človeško plat, čustva ljudi, ki so se pač znašli v nekih ekstremnih življenjskih situacijah in se v resnici ne želijo ne bojevati ne izvajati nasilja nad prebivalstvom. Roman morda res deluje nekoliko naivno, kar bi se lahko razložilo z dejstvom, da je Amerika komaj stopila v vojno in se še ni soočila z vso brutalnostjo nemškega vojaška stroja, s katerim je Hitler oral po Evropi, podobno kot bi lahko rekli za slavno medvojno filmsko romanco Casablanco. Delo ima svojo največjo vrednost v poudarjanju pomena upora zatiranih ter njihove moralne premoči. Zato je med vojno veliko vlogo odigral prav v okupirani Evropi, kjer je ilegalno izhajal v mnogih državah in postal eno najpopularnejših prepovedanih branj.