Mi proti vam
Žanr | družbeni roman, družbenokritični roman |
Narodnost | švedska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2019 |
Založba | Mladinska knjiga |
Zbirka |
Kapučino |
Ključne besede | Dekleta, Fantje, Hokej na ledu, Homoseksualnost, Medosebni odnosi, Mladostniki, Nasilje, Nestrpnost, Šport, Švedska |
Nekdo bo vedno kriv!
Šopku branih knjig švedskega avtorja F. Backmana se pridružuje roman Mi proti vam. Zeleni proti rdečim. Nadaljevanje zgodbe Mi smo medvedi, a samostojna zgodba. Tragedija in grožnja razpada hokejskega kluba, ki majhnemu mestu pomeni vse. Prebivalci so razdeljeni na dva pola. Tiste, ki obsojajo, in tiste, ki ščitijo. Lokalni politik igra svojo igro. Sponzorji. Mediji. Ustvarja navzkrižja. Majhen Bjornstad proti velikemu Hedu. Bonišnica proti hokeju. Deli skupnost, da ji lahko vlada. Od zadaj. Išče šibke posameznike. Medvedi in biki se spopadajo. V igri moči so žrtve. Je še nekdo. Drugačen. Izločen iz skupnosti. Na ledu se sestavlja skupaj. Led odpušča. Tam so vsi enaki. Tolpa črnih jopičev na stojiščih. Treba je odstraniti močne. Nihče ne ve, odkod pride nasilje, zato lahko tisti, ki tepe, vedno najde razumen odgovor: “Ne bi me smel izzvati.” Za nasiljem so življenjske zgodbe. So zgodbe, ki se prepletajo. Vsak od nas je kdaj Maya. Benji. Leo. Peter. Theo. Ellisabeth Zackell. Žrtve vedno so. Pok. Pok. Pok. Kot plošček. Ustvarja napetost. Kdo. Kaj. Plošček spolzi skozi zgodbo. Povezuje ljudi iz Heda in Bjornstada. Ko gredo eni in drugi čez mejo, nismo več mi in oni. Za hip smo posamezniki, ki mislijo. Ki vedo, kaj je prav.
“Ljudi lahko prisiliš, da te ubogajo. Ne moreš pa jih prisiliti, da ti sledijo. Če hočeš, da bodo igrali zate, te morajo imeti radi.”
Preden bo zgodbe konec, čaka skupnost še ena žrtev. Tokrat posameznik ve, kaj mora storiti. Tistim, ki jih najbolj boli. Biti prisoten, ne glede na barvo. Nova pretresljiva pripoved. Z naborom izjemnih dialogov. Z refrenom, ne glede na to, kaj se mi, se ti, se vam zgodi: “STOJTE POKONČNO, PA BOMO TUDI MI!”
Objavljeno: 20.05.2019 12:42:48
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:39:09
“Ste kdaj videli pasti mesto? Naše je padlo. Ste kdaj videli, da bi se mesto pobralo? Našemu je uspelo tudi to. Ste kdaj videli ljudi, ki se običajno ne morejo zediniti o ničemer, pa naj bo politika, religija, šport ali kaj drugega, da bi skupaj pogasili ogenj v stari krčmi?
Ste kdaj drug drugemu rešili življenje? Mi smo to naredili. Morda bi vi ravnali enako. Morda niste tako drugačni od nas, kot mislite. Dali smo čisto vse, čisto vse od sebe. Tisto noč smo dali vse od sebe. Pa smo vseeno izgubili … (str. 491)