Milijon majhnih koščkov: pretresljiva izpoved odvisnika od drog
Žanr | avtobiografski roman, spomini |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Tržič, 2007 |
Založba | Učila International |
Prevod |
Ana Pogačar |
Ključne besede | Odvisniki, Odvisniki od drog, Spomini, Zdravljenje |
Usoda je v naših rokah.
James Frey je alkoholik, odvisnik od drog in kriminalec. Pri svojih 23 letih konča v rehabilitacijskem centru v Minnesoti. Ob vstopu v kliniko je v zelo slabem psihičnem in fizičnem stanju. Zdravniki mu napovejo, da lahko umre, če se ne bo držal njihovih pravil… James vse od sprejema na kliniko nasprotuje njihovemu sistemu, ne želi sodelovati, saj se mu vse zdi neumno in brezvezno. Velja za nasilneža, ki se nikogar ne boji in se mu večina pacientov raje izogiba. Na neki točki si prizna, da potrebuje pomoč, takrat tudi začne delati na sebi.
V knjigi avtor opisuje svoje vsakdanje boje, občutke nemoči ter norosti. Avtorjeva pripoved je izredno živa, podkrepljena s kletvicami, ki so konstantno prisotne. Zgodba je pretresljiva, vendar v njej najdemo upanje, ki nam daje vedeti, da moramo verjeti vase in prevzeti lastno odgovornost. Govori tudi o moči volje, ki je potrebna, če želimo ustvariti spremembe in prevzeti nadzor nad svojim življenjem.
Knjiga je bila uvrščena v Oprahin knjižni klub ter postala svetovno znana.
Objavljeno: 08.12.2017 08:07:46
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:35:26
“Sem alkoholik in odvisnik od drog in zločinec. Slabše je z mano, kot je bilo kdajkoli v življenju. Sem na kliniki nekje v Minnesoti. Če zapustim kliniko, me bodo moja družina in preostali prijatelji odpisali. Če zapustim kliniko, so moje možnosti omejene na smrt ali zapor. Sam sem in je sredi noči in nočem nazaj na interni oddelek in ne morem spati. Hočem pijačo. Hočem petdeset pijač. Hočem pipo in kokain. Hočem dolgo, debelo črto metamfetamina, hočem deset odmerkov LSD, tubo industrijskega lepila. Dajte mi stekleničko tablet, dajte mi drogo z dodatkom angelskega prahu. Dajte mi nekaj. Karkoli. Moram oditi od tod. Če ne v telesu, vsaj v glavi. Moram oditi od tod, pizda.” (str. 96-97)