Viki Grošelj

Mingma in še sto drugih

5,0

(1)

Žanr	kolumne
Narodnost	slovenska literatura
Kraj in leto izida	Radovljica, 2017
Založba	Didakta
Ključne besede	Alpinizem, Šport

Število strani

222

7-8 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Poišči podobne knjige... Poišči druge knjige tega avtorja...

Lahkotna

Zahtevna

V knjigi Mingma so zbrane kolumne vrhunskega alpinista Vikija Grošlja. Začetki pisanja segajo v leto 2007, ko je začel z objavljanjem v revijah Šport in Viva, s čimer je bralce želel vzpodbuditi k redni telesni vadbi in bolj zdravemu življenjskemu slogu. V njih med drugim razmišlja o športu, gibanju, kulturi, literaturi, filmu, nekaterih alpinistih in predstavlja svoj pogled na svet in življenje ter odnose med ljudmi. Gre za kratke, jedrnate zapise o različnih temah, berljivo napisane, mestoma so kot razmišljanja, utrinki ali prigode iz bogate športne kariere. Je eden tistih avtorjev, ki zna doživetja v naravi približati tudi tistim, ki niso redni obiskovalci gora.
Do upokojitve je delal kot športni pedagog, v alpinistični karieri pa je v Himalaji opravil enajst vzponov na deset osemtisočakov. Sam pravi: »Alpinizem je življenje in življenje je alpinizem.«

Glej tudi:

Prispeval(a): Špela Činkelj, Knjižnica Kočevje

Objavljeno: 15.04.2020 15:16:03
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:41:19

“Mingma je sin legendarnega vodje šerp Ang Phuja, prvega človeka, ki se je na Everest povzpel po dveh različnih smereh. Na naši odpravi leta 1979 je skupaj s Stanetom Belakom in Stipetom Božićem drugič dosegel vrh. Na sestopu mu je zdrsnilo in padel je več kot 2000 metrov globoko…
S Stipetom sva deset let pozneje v samostanu Tyangboče po naključju našla Mingmo, takrat starega štirinajst let. Razkril nama je ganljivo zgodbo svoje matere Ang Čutin, ki je v času Ang Phujeve smrti pričakovala drugega otroka in nekaj mesecev za tem rodila hčerko Yangcen. Ang Phujevi sorodniki so se mladi družini odrekli in mati se je v veliki bedi z otrokoma prebijala skozi življenje. Mingma naju je odpeljal k njej in s Stipetom sva sklenila, da jim bova po svojih močeh pomagala. A bolj kot tistih nekaj dolarjev, ki sva jih ob vsakem obisku puščala pri njih, sva čutila, da sva s svojo prisotnostjo in prijateljstvom vrnila dostojanstvo v njihovo življenje.”
str. 82