Mladost v rejništvu

Za malo Nežo in brata Borisa je zaradi neurejenih družinskih razmer skrbela stara mama, ki sta ji otroka rekla kar mama Marija. Ko pa ji je zdravje opešalo, je bila prisiljena otroka oddati v rejništvo. Pri teti Minki, kot je Neža klicala svojo rejnico, je otrok našel topel, ljubeč, skrben in varen dom. V nasprotju z bratom Borisom, ki se je odločil, da bo raje živel v Domu Malči Beličeve, je Neža vzljubila življenje na kmetiji, našla nove prijatelje, dokončala šolanje in si ustvarila svojo družino. S staro mamo Marijo, teto Minko in bratom je vseskozi ohranjala tesne stike, teti Minki pa je bila hvaležna, da jo je sprejela odprtih rok, z veseljem, toplino in milino.
V Sloveniji je bilo leta 2017 registriranih skoraj 700 rejnikov in rejnic, pri njih je bivalo 900 otrok. Vsaka rejniška zgodba je drugačna. Avtorica je knjigo posvetila vsem tistim rejnikom, ki so se za tak način življenja odločili s plemenitim namenom.