Modro okrasje
Žanr | družbeni roman, družbenokritični roman |
Narodnost | avstrijska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2017 |
Založba | Modrijan |
Zbirka |
Bralec |
Prevod |
Ana Jasmina Oseban |
Ključne besede | Družina, Nasilje, Ženske |
Modro okrasje možje "darujejo" svojim ženam
Modro okrasje je prvi roman avstrijske pisateljice Katharine Winkler in je zanj prejela nagrado Mare Cassens, namenjeno romanopisnim prvencem v nemščini.
Modro okrasje so različni odtenki modric po vsem telesu, ki jih žene dobijo od svojih mož. Roman je nastal po resnični življenjski zgodbi in je pretresljiva zgodba o nasilju v družini, o pretepanju žensk in otrok, kar pa je v okolju, kjer se roman dogaja, še danes nekaj povsem sprejemljivega in samoumevnega. Filiz je mlada Turkinja, ki živi na podeželju v vzhodni Anatoliji. Zaljubi se v postavnega Yunusa, s katerim se tudi poroči, čeprav je stara komaj štirinajst let. S poroko pa se zanjo začne pravi pekel, saj jo mož brez razloga pretepa in se spolno izživlja nad njo. Filiz rodi tri otroke enega za drugim in tudi otroci so deležni očetovega nasilja. Poleg fizičnega nasilja izvaja tudi psihično nasilje, zlasti v obdobju, ko stanujeta pri njegovi materi, ki se prav tako fizično znaša nad snaho. Yunus je pred poroko Filiz obljubil, da bosta odšla v Nemčijo, kjer ženske nosijo kavbojke in piščanec raste v zamrzovalnikih veleblagovnic, kar daje Filiz upanje. Po mnogih selitvah se družina res preseli v Avstrijo, vendar se nasilje še stopnjuje, saj je okrutnost, poniževanje in zatiranje vedno hujše. Filiz s pomočjo sosede in zdravnikove žene skrivaj pripravlja pobeg nazaj v Turčijo k svoji družini, vendar jo Yunus razkrije in Filiz pristane v bolnišnici. Ko se vrne domov je popolnoma psihično zlomljena. Njeno trpljenje in trpljenje njenih otrok se konča, ko se vmešajo avstrijske državne inštitucije in se z otroki preseli v varno hišo.
Objavljeno: 04.10.2017 14:55:45
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:34:53
“Obstaja varna hiša, reče medicinska sestra.
Kot lesketajoči se milni mehurčki okoli mene lebdijo besede zaščita, mir oskrba, pomoč. Mar ne ve, da lahko Yunus vdre v vsako hišo? Da bo pobil otroke? Mene? Vse ženske v varni hiši? Da bo vse poklal z nožem?… Ali ne ve tega? Ne ve, kako deluje svet? Ne ve, da je ves svet Yunusova last? ” (str. 174)