Modrost starih psov: od pasjih starčkov se lahko naučimo, kaj je res pomembno v življenju in kako nanj gledati bolj sproščeno
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | nemška literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2020 |
Založba | Mladinska knjiga |
Prevod |
Petra Piber |
Ključne besede | Etologija, Odnos do živali, Psi, Staranje, Življenjska modrost |
Po svetovni uspešnici Modrost volkov med slovenske bralce prihaja nova knjiga nemške avtorice in novinarke Elli H. Radinger. Več kot četrt stoletja se že ukvarja z opazovanjem volkov v znamenitem ameriškem narodnem parku Yellowstone, kjer je organizirala oglede volkov in v parku delala kot vodička za nemške turiste. Napisala je več knjig o volkovih in o njih pripravila številna predavanja ter seminarje.
Poleti 2005 ji je, samo nekaj mesecev po smrti psičke Lady, prijateljica in izkušena pasja inštruktorica Corina v naročje položila majhno, svetlo, živahno kepico – mladičko mešanko z labradorcem. S tem se je Ellin svet zmanjšal in hkrati neskončno razširil. Središče njenega sveta je postala mala psička Shira.
Knjiga je dnevnik in pregled njunega skupnega življenja, s katerim si je Elli želela ovekovečiti vsak trenutek, ki sta ga preživeli. Popelje nas od skupnih začetkov do časa, ko postane njena Shira s štirinajstimi leti pasja starka.
Na nek način je to zgodba nas vseh. Življenje s starim psom nas uči, kako se moramo prilagajati spremembam, kako sprejeti staranje in vse, kar pride z njim ter na koncu sprejeti neizogibno.
Stari psi nas učijo, da ne obžalujemo preteklosti, da skrbimo za bližnje, sprejmemo tisto, česar ne moremo spremeniti in da moramo odpuščati, dokler smo živi. Predvsem pa nam pomagajo odkrivati, kaj je v življenju tisto, kar zares šteje.
Objavljeno: 13.04.2020 14:54:41
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:41:14
»Stari psi nas učijo, da življenje ni težava, ki jo je treba rešiti, temveč božja skrivnost, ki jo velja raziskati. Kažejo nam, da niso samo oni naši psi, temveč da smo mi njihovi ljudje. Potrebujejo nas, a v resnici mi njih potrebujemo še bolj. Veselje do življenja. Radost. Čim bolj se bližamo se približujemo koncu, tem močneje bi se morali veseliti. To je modrost, ki nam jo posredujejo naši stari psi.
Kakšno darilo je kljub vsemu življenje. Vse se zgodi točno tako, kot se mora. Naši stari psi poznajo modrost sreče: daj mi kost in srečen bom – daj mi prostor v srcu in srečen boš TI.«
(str. 311)