Moj boj : druga knjiga

Knausgård v drugem delu svojega avtobiografskega romana opisuje čas, v katerem se je preselil na Švedsko, se zaljubil v pesnico Lindo Boström in si z njo ustvaril družino. Vloga moža in očeta popolnoma spremeni njegovo življenje. Čeprav si je družine želel, je čarobna starševska izkušnja zanj polna ponižanj in frustracij. Tega tudi ne skuša zanikati. Kaos, ki ga v njegovo življenje prinesejo otroci, v veliki meri zapolnjuje njegov vsakdan in mu onemogoča tisto, po čemer hrepeni. Protiutež svetu menjavanja plenic, pranja, kuhanja, sprehajanja z otroki, v katerem se počuti kot poženščen bebec brez dostojanstva, najde v branju in predvsem v pisanju. Vsemu navkljub se kot družinski človek skuša čim bolje odrezati. Čeprav velikokrat le zaradi slabe vesti ali le zato, da s tem v obup spravlja svojo ženo. V drugem delu Mojega boja Knausgård ohranja držo iz prve knjige, njegovo pisanje ostaja surovo in brezkompromisno. Piše tako, kot živi in čuti, vse ostalo je zanj laž in nima nič skupnega z umetnostjo. Razklan med željo po ljubezni in željo po samoti krmari med družinskim življenjem in pisateljevanjem. Njegovo življenje ostaja boj s samim sabo, boj za samega sebe.