Moj vrat mi gre na živce in druge misli o tem, kako je biti ženska
Žanr | esej, humoristična kratka proza |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2007 |
Založba | Vale-Novak |
Prevod |
Polona Glavan |
Žanr | esej, humoristična kratka proza |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2007 |
Založba | Vale-Novak |
Prevod |
Polona Glavan |
Ste siti priročnikov, ki govorijo o srečnem staranju, minevanju, ne želite poiskati samega sebe in žvižga se vam za svoj izgubljeni jaz? Skozi samoironičen humor se gibljemo v premajhnih črkah na jedilnih listih, stekleničkah tablet, s katerih ne moremo (več) prebrati roka uporabnosti, kelly torbicah za tri tisoč dolarjev … O puncah, ki niso punce že vsaj tri desetletja. In sentiment tudi ni zapostavljen, ko opazujemo sosedsko nestrpnost v neki newyorški četrti, ki se prav ta trenutek lahko odvija za vrati katerekoli stanovanjske hiše, v katerem koli mestu na svetu. Ko Noro zapusti drugi mož, jo strto od žalosti njen psihiater postavi v realnost. “Nekaj ti povem: prej ali slej bi ga itak zapustila.”
Objavljeno: 12.11.2014 11:27:57
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:23:20
Lahko bi umrla, ker ne morem prebrati, kaj piše na tabletah. Pravzaprav so črke na škatlici tablet tako majhne, da dvomim, da jih sploh kdo lahko prebere. Nisem prepričana, da sem jih brala, tudi, ko nisem potrebovala očal. Čeprav, le kdo se spomni?