Moja četrta kariera
Žanr | spomini |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Celje, 2004 |
Založba | Mohorjeva družba |
Ključne besede | Spomini |
Ljudje nenehno trpijo, umirajo, se srečujejo z boleznijo, zato je ta knjiga vedno aktualna, tudi po desetletju od izida. Metko Klevišar poznamo kot ambasadorko dobrodelnosti, vse življenje se je ukvarjala s spremljanjem umirajočih in javnost seznanjala s svojimi bogatimi spoznanji. Na koncu, ko se je “upokojila”, se je pričela njena četrta kariera. To po navadi povezujemo s komolčarstvom, a za četrto kariero se ne poteguješ. V njej moraš vse spustiti iz rok, sprejeti dogodke, bolezni in ljudi, ki ti pridejo naproti ter v tem zagledati “božjo voljo”, načrt, pot, tok, potek življenja, ki je skupen vsem nam in na koncu katerega je smrt. Metkina knjiga je biografija, knjiga spominov in hkrati priročnik. Medtem ko opisuje svoje spoprijemanje z multiplo sklerozo, prinaša upanje umirajočim, bolnim in potrtim.
Objavljeno: 25.02.2016 13:31:56
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:29:19
Vsak od nas si želi, da bi živel čim bolj polno, kakovostno, da bi lahko v vsem, kar doživlja, videl smisel, tudi v tem, kar je težkega. Ali nam to uspeva, je v veliki meri odvisno prav od tega, kako znamo izpuščati. Marsičesa so nas učili v šoli, nihče pa nas ni učil izpuščanja. Umetnost izpuščanja je bistvena tudi takrat, ko se moramo soočiti s starostjo, z boleznijo in smrtjo. Tema dvema življenjskima danostima nihče od nas ne more uiti. (str. 91)