Moja punčka ne bo nikoli odrasla

Kot skala razdvoji potoček, ko pade v njegovo strugo, tako je rojstvo deklice, ki ne bo nikoli odrasla, razdvojilo mlado mater. Pearl S. Buck je pustila stopinje na poti, ki jo s toliko žalosti in nehotenega in nepotrebnega sramu skušajo prehoditi mame in očetje posebnih otrok, tistih, ki so srečni dokler jih ne zaznamujejo nikoli uresničena pričakovanja ljudi, ki ne vedo, kaj je zares pomembno. Zgodbo beremo v intimi materinske izpovedi o svojih strahovih, sramovanju, o tisti prvinski, okrutni želji, ki jo slednjič premaga hčerkin vedno smejoči obrazek. Buckova pripoveduje o iskanju smisla svojega in punčkinega življenja, opominja, kakšni bi morali biti zavodi in osebje, ki skrbi za te otroke. Njena pripoved je niz modrosti, ki jih premorejo samo vrednote, brezčasne in brezmejne.