Moji starši

Nekatere družine iz generacije v generacijo živijo na istem ozemlju, druge pa v to, da zapustijo svojo domovino in se preselijo v druge države ali celo na druge celine, prisili tok zgodovine. Družino Hemon, iz katere izhaja avtor dela Moji starši, je usoda vojnih beguncev doletela večkrat: očetova družina je leta 1912 pred grozotami prve svetovne vojne iz takratne Galicije (danes zahodna Ukrajina) pribežala v Bosno in Hercegovino, od tu pa so se pred vojno v Bosni in Hercegovini Hemonovi leta 1992 umaknili v Kanado. Avtor travmo begunstva in postopnega ukoreninjanja družine v nov prostor ter življenjsko zgodbo mame in očeta ubesedi preko desetih kategorij, ki bistveno opredeljujejo posameznikov kulturni izvor in določajo človekovo identiteto.

V desetih poglavjih nas avtor preko pripovedi o prednikih, življenju mladega para ter mlade družine v nekdanji Jugoslaviji v začetnih poglavjih Biografije in Domovina, v nadaljevanju pripelje do razmišljanja o odnosu do katastrofe (prelomnega tragičnega dogodka), bivalnega prostora, kulture prehranjevanja, živali, glasbe, literature, zakonske zveze in smrti. Pripoved je polna zanimivih racionalnih primerjav v dojemanju sveta med različnimi generacijami in življenjskimi navadami v Kanadi in nekdanji Jugoslaviji in obenem tenkočutna in sinovsko vdana pripoved o lastnih starših, o njunih drobnih osebnih posebnostih. Besedilo bogatijo avtorjeva spoznanja, ironija in nevsiljiv humor, pripovedovalec ves čas diskretno stoji v ozadju zgodbe staršev, izpostavljeno je samo njegovo poslanstvo pričevalca in zapisovalca (avtor je v ospredju v knjigi Tole ni zate, ki je v originalu izšla skupaj z delom Moji starši).

Delo je veliko več kot samo konkretna življenjska zgodba neke družine – je ganljiva pripoved o koncu nekih sanj in nepotešenem hrepenenju po domu, hkrati pa odpira številna razumska univerzalna vprašanja, med drugim tudi o tem, koliko prostor, v katerem živimo, in družinsko izročilo opredeljujeta našo identiteto in način razmišljanja. Za bralce generacij, ki so doživele življenje v skupni državi, bo delo z vsemi sociološkimi uvidi in utrinki iz življenja v nekdanji Jugoslaviji (npr. delitev vlog moškega in ženske v družini, mladinske delovne brigade …) tudi zanimiv bralni skok v preteklost.