Molitev za Katarino Horovitz
Žanr | psihološki roman |
Narodnost | češka literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2011 |
Založba | Cankarjeva založba |
Zbirka |
Moderni klasiki |
Prevod |
Nives Vidrih |
Ključne besede | Psihološka srhljivka, Taborišča |
"Z našimi jetniki zanesljivo nihče ne dela v rokavicah." (str. 98)
“Katarino Horovitz sem napisal, ker sem slišal, da je v Auschwitzu devetnajstletna plesalka v plinski celici na ukaz esesovca odplesala striptiz, ta se je vzburil, ona mu je iztrgala pištolo in ga ustrelila v trebuh. Želel sem si napisati zgodbo pogumnega dekleta, in dovolj mi je bila ta legenda, da sem v eni sami noči napisal knjigo,” pravi avtor v nekem intervjuju. Psihološka grozljivka češkega pisatelja zgoščeno in intenzivno strne zgodbo, oprto na resnične dogodke, v knjižico približno stotih strani. Značaji so izdelani. Katarina ima, poleg skupine ameriških poslovnežev judovskega rodu, glavno vlogo, saj v romanu zares ustreli ss vojaka, potem ko ji ta ukaže naj v plinski celici zapleše striptiz. Nemški nacistični manipulatorji jih 1943 leta zajamejo kot lahek plen, nakar vsi zaključijo, potem ko jim nacisti poberejo velike količine denarja, v plinskih celicah. Arnošt Lustig je pomemben češki pisatelj židovskega rodu, češki klasik, kandidat za Nobelovo nagrado, kronist holokavsta. Iz političnih razlogov je emigriral. Doživel je izbris iz uradne češke kulture. Napisal je še Tema nima sence, Nespodobne sanje idr.
Objavljeno: 05.04.2018 11:21:53
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:36:24
“Zanje je to naravno, za nas pa noro. Ali nasprotno?” Odgovoril pa si ni. In rabin Dajem iz Lodža je začel božati Katarino Horovitz po laseh, kot že enkrat prej, in po licih. nenehno ji je govoril: “Ti si moja mala, ti moja nežna, ti moja pogumna. Posvečeno naj bo tvoje ime, prej kakor božje ime. Ti moja korajžna, ti moja bojevita. Stokrat naj bo posvečeno tvoje ime.” In potem je gledal, kako je gorelo njeno telo, že brez odrezanih las, in je vse ponovno povedal v svojem petju, ki ga ne gospod Friedrich Brenske ne njegov adjutant ne drugi niso razumeli. “Stokrat korajžna, stokrat dobra, tisočkrat pravična, tisočkrat lepa.” (str. 116)