Molk nedolžnosti : [boj proti trgovanju z ljudmi in zlorabljanju otrok v Kambodži]
Žanr | spomini, življenjepis / biografija |
Narodnost | Književnost različnih narodov |
Kraj in leto izida | Tržič, 2007 |
Založba | Učila International |
Prevod |
Jana Zidar |
Ključne besede | Otroci, Spomini, Trgovina z ljudmi, Zloraba |
Zgodba pogumne žene iz Kambodže
Somaly Mam se je rodila 1970 ali 1971 v kamboški provinci Mondulkiri. V knjigi opisuje svoje trpko otroštvo v revni družini, obenem pa izvemo tudi veliko o navadah in življenju prebivalcev Kambodže v času po nasilnem obdobju dikatorja Pol Pota, ko so propadle tradicionalne vrednote. V družinah je nasilje vsakodnevno, moški člani družin pogosto pretepajo in posiljujejo deklice in ženske. Starši svoje majhne otroke večkrat tudi prodajo, njihova nadaljnja usoda pa je polna trpljenja zaradi fizičnega in psihičnega nasilja, spolnih zlorab, suženjstva, trpinčenja v bordelih. V trgovino z ljudmi je vpletena vlada in tudi policija, tako da se žrtve ne morejo zateči nikamor. Tudi Somaly Mam so večkrat prodali kot sužnjo, potem pa so jo prisilili v prostitucijo. Ko se je uspela rešiti iz spon zvodnikov, je Somaly svoje življenje posvetila boju proti trgovini z ljudmi. Ustanovila je organizacijo Afesip, ki deluje v Kambodži, Vietnamu, Laosu in Tajski. Ker je sama preživela grozote suženjstva in spolnih zlorab, lahko čuti z deklicami, ki so doživljale podobno usodo. Afesip tem deklicam nudi varno zatočišče, zdravljenje telesnih poškodb in ljubečo oporo, z izobraževanjem pa jim omogoča, da si v prihodnosti najdejo delo. A Somaly Mam ve, da se njihove rane ne bodo nikoli zacelile. Zato si prizadeva tudi za vzgojo moških, zdravstveno vzgojo in vzgojo za ljubeče medsebojne odnose in zdrave družine. Čeprav ji zvodniki in mafijci pogosto grozijo s smrtjo, se ne vda in je s svojimi sodelavci rešila že na deset tisoče deklic, ki so bili prisiljene v spolno suženjstvo. Za svoje delo je prejela več mednarodnih priznanj.
Objavljeno: 29.06.2016 13:02:29
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:30:33
Potem smo imeli tudi primer Vietnamke Li Hoa, ki so jo prodali tu, v Kambodži. Ko je imela priložnost, se je za kratek čas vrnila domov k družini. Njene sestre so opazile, da je okužena z aidsom, zato so jo takoj vrgle iz hiše. Li Hoa so prijele oblasti in jo zaprle v prevzgojni zavod, na nekem otoku, ne vem natanko kje. Uspela je priti od tam in priti nazaj v Kambodžo. Ko je prišla k nam, je bila že v zadnji fazi. Zanjo smo poskrbeli najbolje, kot smo lahko. Pred smrtjo mi je vietnamščini napisala dolgo pismo. V njem je pripovedovala o svojem življenju in vseh nesrečah, ki so se zgrnile nad njo. Pismo je sklenila z besedami, da je končno našla mir, a je morala zdaj umreti. “Moje telo bo umrlo, toda moj duh bo vedno s teboj, kot ptič na tvoji rami, da ti pomagam pri tvojem delu, ubijem zlobneže, ki te obdajajo. Ko boš v težavah, govori z mano, jaz bom na tvoji rami.” (str. 86)