Morda
Žanr | vojni roman |
Narodnost | avstralska literatura |
Kraj in leto izida | Dob pri Domžalah, 2018 |
Založba | Miš |
Zbirka |
Nekoč |
Prevod |
Dušan Ogrizek |
Ključne besede | Avstralci, Judje, Odraščanje, Poljaki, Preganjanje, V mladinskem leposlovju, Vojna |
Morris Gleitzman se je rodil leta 1953 v Angliji, potem pa se je njegova družina leta 1963 preselila v Avstralijo. Njegova dela so prejela več nagrad in so prevedena v številne jezike. Morda je šesta knjiga, ki jo je Morris Gleitzman napisal o življenju Felixa, judovskega dečka. Vsaka knjiga namreč opiše del njegovega življenja. Knjiga Morda se posveča raziskovanju njegovih zgodnjih let, ko se Felix med drugo svetovno vojno in takoj po njej trudi ohraniti prijateljstva in optimizem. So pa posamezne knjige o Felixu napisane tako, da jih je mogoče brati v kakršnem koli vrstnem redu, lahko pa se prebere tudi samo eno izmed njih. Felixovo življenje je bilo močno zaznamovano s holokavstom in to je močno vplivalo na tudi na njegovo odraslo življenje. Knjiga Morda opisuje del njegovega življenja malo pred in tik po selitvi iz Poljske v Avstralijo. Selitev v Avstralijo pa je Felix želel omogočiti tudi svojim najbližjim prijateljem. Čeprav je vojne konec, ljudje še vedno ubijajo, Felix pa se je takim stvarem želel izogniti. Avstralija pomeni začetek novega, boljšega življenja. Veliko vlogo v zgodbi odigrata tudi njegova prijatelja Anja in Gabriek. Šestnajstletna Anja je namreč noseča in ker je mladoletna, ji želijo takoj po rojstvu otroka vzeti. Mislite, da se je selitev v Avstralijo z rojstvom novega življenja srečno končala? Morda se je vse dobro izteklo, morda bi se morali osredotočiti samo na vse, kar je v naših življenjih dobrega.
Objavljeno: 22.08.2018 16:58:37
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:37:20
“Ruby podre velik kupček in čutim, kako mi toplo mleko za dojenčke steče za ovratnik. Kar je zelo koristno v trenutku, ko si na tem, da bi začel postajati malo prevzeten. Gospa Prejenka odhiti po nov slinček. Dvignem Ruby z rame in si jo stisnem k prsim. Povesim pogled na njen angelski obraz, ki ni nikoli poznal ničesar slabega, in za trenutek imam občutek, kakor da tudi jaz ne bi. Seveda pa sem. Ampak, če pomislim na prihodnost, imam občutek, da bo vse dobro. Zelo dobro. Celo zelo zelo dobro. Morda.” (str. 270)