Morda Ester: pripovedi

Zgodba s podnaslovom Pripovedi se začne na glavni železniški postaji v Berlinu. Prvoosebna pripovedovalka se odpravi po sledeh svojih judovskih prednikov. Sledi išče na Poljskem, v Ukrajini, Moskvi in čisto nazadnje v Avstriji. Od pradeda, ki je iz Poljske pribežal v Kijev, si tam ustvaril novo družino, se ukvarjal s poučevanjem gluhonemih, do svojega starega očeta, ki je preživel nemško taborišče, nato pa za dolga leta poniknil v neznano. Pred bralcem v šestih poglavjih vstaja Vzhodna Evropa, od ruske revolucije med prvo svetovno vojno do konca osemdesetih let dvajsetega stoletja. Vodilna nit celote je nasilje, vojna, o kateri se ni smelo govoriti, ali se je o njej zgolj šepetalo. Bila je zgolj Vojna. Sama kot deklica socializma, ki ni smela vedeti ničesar o Judih, ničesar o taboriščih, ničesar o gulagih, se šele v zrelih letih, kot izseljenka v Nemčiji, začne spraševati o prednikih. Žalostne pripovedi, polne trpke ironije, ko se skuša dokopati do virov o njih. Odnos tistih, ki se morajo dandanes po službeni dolžnosti ukvarjati s preteklostjo, se ji zdi prav tako nerazumljiv, saj podobno kot tisti, ki so vojno izkusili, tudi oni raje razmišljajo na način – koga sploh še zanima vse skupaj. Slovenski bralec bo soočen z zgodovino, ki je ne pozna ravno najbolje. Pripovedovalka se sicer osredotoča bolj na nemško okupacijo Poljske in Sovjetske zveze, daje pa slutiti tudi dogajanje v povojni Sovjetski zvezi. Sama bi rada rehabilitirala predvsem številne brezimne žrtve zloglasnih režimov, kakršna je bila med drugimi ena izmed njej nepoznanih sorodnic z imenom Morda Ester. Pri raziskovanju usod ji je v pomoč temeljito poznavanje grške mitologije. Sicer skrbno preveden roman pa ima v slovenski izdaji lepotno napako: na koncu je dodan seznam fotografij, ki so vključene v besedilo, vendar strani, na katerih so objavljene, niso strani prevoda, ampak so najverjetneje prenešene iz izvirnika.