Pred osemsto leti je perzijski sufijski mojster Rumi dejal: »Onkraj idej o krivičnih in pravičnih dejanjih je polje. Tam se bomo srečali.« Prepričan sem, da nas vedno več hrepeni po tem polju in teh srečanjih.
Spomnim se, kako sem se nekoč, pozneje v svojem življenju, ko sem se preselil v samostan v Angliji, z nekom o nečem pričkal. Naš čudoviti učitelj Ajahn Sucitto me je pogledal in rekel: »To, da imaš prav, nikoli ni bistveno.«
Seveda! Samo tako globoko ukoreninjeno je v nas! Toda od nikogar od nas se ne pričakuje, da je v nečem dober, ne da bi vadil. Vsak ima pravico stvari preizkusiiti. In po naravi smo nagnjeni k temu, da preizkušamo stvari, ki bi naj izboljšale naše splošno počutje. In le malo stvari je boljša garancija za izboljšanje počutja kot to, da se počasi, a zanesljivo navadimo na idejo, da se morda motimo, morda ne vemo vsega.
Morda se motim : [modrosti gozdnega meniha]
Žanr | avtobiografski roman, spomini |
Narodnost | švedska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2022 |
Založba | Vida |
Prevod |
Katja Jenčič |
Ključne besede | Budizem, Meditacija, Menihi, Samostani, Življenjska modrost |
Modrost je v razumevanju, da v bistvu nimamo pojma.
Avtor nam v nežni, iskreni, sočutni in ranljivi pripovedi predstavi svojo življenjsko pot in jo preplete z osebno modrostjo ter mnogimi razmišljanji, ki temeljijo na budističnem nauku, ki ga je spoznaval v svojem meniškem življenju. Zanj se je odločil že kmalu na začetku svoje poklicne poti uspešnega ekonomista, saj se je, kljub temu, da mu je to prinašalo finančno obilje in eksistencialno brezskrbnost, vse pogosteje spraševal, ali je takšen način življenja res tisto, kar želi živeti. Mučili sta ga tesnobnost in nenehen občutek lažnosti, zato je v nekem trenutku sprejel usodno odločitev. V izstopu iz vsakdanjega sveta je vztrajal kar sedemnajst let, nato pa se vrnil in življenje se je odvrtelo v smeri, kot se je. Ganljivo in radostno, kljub vsemu.
Objavljeno: 31.01.2023 12:23:46
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:51:53
Ni naključje, da vse duhovne tradicije poudarjajo pomembnost tega, da si zapomnimo, da bomo nekega dne vsi umrli. To velja imeti v mislih, ko sprejemamo odločitve in krmarimo skozi življenje. Lahko se odločimo, da bomo razkrili tisto, kar je v nas lepega. Danes malce več kot včeraj. In jutri še več. Človeško življenje je kratko. Ko to res razumemo, ko drug drugega in tisto, kar imamo, nehamo jemati za samoumevno, se skozi življenje premikamo drugače. Ne moremo vplivati na vse možne izide ali poskrbeti, da se vse sestavi točno tako, kot si želimo. Lahko pa se odločimo delovati tako, da izhajamo iz svojih najboljših namenov. Lahko sprejmemo odgovornost za moralno kakovost svojih dejanj in besed. To ni majhna stvar. In to lahko počnemo vsi. Nikomur se ni potrebno spremeniti, da bi vi v sebi postali lepši.