Morfij
Žanr | družbenokritični roman, kriminalni roman, psihološki roman, zgodovinski roman |
Narodnost | poljska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2016 |
Založba | Cankarjeva založba |
Prevod |
Staša Pavlović |
Ključne besede | Erotika, Etika, Ljubezen, Morala, Narodna zavest, Narodni interes, Razmerja, Seksualnost, Vojna |
Kdo sem v zmešnjavi vojne in zgodovine
Ta presenetljivi in pretresljivi prav posebni roman je delo mladega poljskega pisatelja, sociologa in filozofa. Postavljeno je v leto 1939 ob kapitulaciji Poljske. Glavni junak Konstany Willemann – Kosteczek je razvajeni mladenič mešanega porekla iz Varšave. Napeta zgodba se kar iskri od globokih razmislekov o družini, narodnosti in smislu življenja. Skozi oči tridesetletnika, nepopravljivega lahkoživca, narkomana in nasploh antijunaka prikazuje strašno usodo Poljakov, absurdnost tedanjega časa. Skozi zgodbo se ves čas oglaša Poljska, pripoveduje o preteklosti, vnaprej razkriva usode ljudi, pozna človekovo razmišljanje in razdvojenost, na dogajanje gleda z božansko distanco, največkrat s simpatijo komentira Kosteczkove odzive. Tu bi lahko našli rahlo vzporednico z delom Kradljivka knjig (Markus Zusak), kjer v podobni vlogi komentatorke nastopa kar Smrt sama. Roman Morfij je s tem pridobil čaroben pridih, saj se Poljska pojavlja v prvi osebi ednine in deluje čisto nezemsko. Od glavnega junaka pričakuje in dočaka strašansko žrtev, odpoved svoji identiteti in s tem tudi ves srd in gnev v paketu. Napetost je pogosto stopnjevana s ponavljanjem kratkih stavkov in hitrim menjavanjem pripovedne osebe.
Spretno, napeto in nadvse sveže.
Objavljeno: 03.10.2017 14:52:54
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:34:51
»Jaz pa jo v svoji glavi tako rad krivim in obsojam, kot da bi jo sovražil, pa jo vendar ljubim. Krivim jo za to, ker je hči svojega očeta, pa čeprav ni to nič bolj, kot je pač vsak otrok svojih staršev.
In ljubi me bolj, kot ljubi Poljsko.
Ali te res ljubi bolj kot Poljsko, Kosteczek?
Ne vem.
Povem ji, da bom postal Reichdeutsch in da se bova morala raziti, da se mi bo morala odpovedati. Da bi bila legenda verodostojnejša. Da ni izključena možnost, da ji bodo hoteli odvzeti Jureczka, a bom to poskušal preprečiti.
»Rekla bova, da Jureczek ni tvoj sin,« svetuje Hela. »Temveč sad romance z nekim Poljakom.«
Požrem slino, požrem te besede, in to zelo glasno.« (str. 208 – 209)