Moskva – Petuški : pesnitev

Ne, to ni tista uboga iz trpljenja rojena, na večno trpljenje obsojena mati domovina, niti ni tista veličastna, vseobsegajoča, od vzhoda do zahoda razprostranjena dežela. Polna velikih imen, kulturnih zakladov, naravnih bogastev in čudes s katerimi zgodovina bogati in hkrati obremenjuje naše zavesti. Tu ni Dostojevskih, Tolstojev, Leninov, carjev in caric. Ne, tu je le preprosta ruska duša, ki nas ob branju Jerofejevega, prej povesti, kot romana, hočeš ali ne prevzame. Na prvi pogled ga lahko primerjamo z vragolijami Dannyjeve druščine pri Steinbecku, ali pa z nebrzdanimi dogodivščinami zapletene Kerouac-ove osebnosti. Pri taki količini z alkoholom prenasičenih hlapov, ki pri branju kar butajo v nas, pri prav absurdno nesmiselnih receptih za aperitive, s katerimi si junaka lajšata dušo na potovanju od Moskve proti Petuškom, je težko govoriti o vsebini knjige. To ni zgodba z repom in glavo ampak s filozofijo pretkan izlet v polno ali prazno, kakor za kogar. Je potovanje, ki ima svoj cilj, a namen le-tega ni dosega tega cilja temveč tisto kar se dogaja vmes.
Ste pripravljeni iti na pot od prestolne Moskve v kakih 100 kilometrov oddaljene Petuške, kjer potovanje postane pijančevanje in z glavnim likom si deliti steklenico alkohola, svoje misli in svojo dušo? Pot je beg pred peklom v raj, iz sveta groze in nasilja v svet sreče in dobrote.
Avtor knjige, Veenedikt Jerofejev, je bil znan got genij. Vsi so ga občudovali, vključno z akademiki, navadnimi bralci in nadarjeni pijanci. Njegovo delo Moskva-Petuški je bilo sporno v vseh treh ključnih točkah s katerimi se je ukvarjala cenzura: politika, vera in spolnost. Edini izhod je bila samiizdat s katerim je tudi zaslovel, še večjo priljubljenost pa je dosegel po uradni objavi konec 80. let. Napisal ni veliko književnih del, so pa tista, ki jih je napisal spodbudile Ruse k razmisleku o sebi in svojih življenjih, saj je dobro poznal sovjetsko življenje s perspektive navadnega delavca, nejunaka, nenazadnje tiste ruske duše, ki preveva vso njeno zgodovino, človeka par excellence.