| Žanr | družbeni roman |
| Narodnost | angleška literatura |
| Kraj in leto izida | Juršinci, 2017 |
| Založba | LYNX |
| Prevod |
Matejka Križan |
| Ključne besede | Dediščina, Družinski odnosi, Skrivnost, Služkinje |
Viktorijanski pisatelj William Collins, velik prijatelj Charlesa Dickensa in v sredini devetnajstega stoletja eden najbolj branih, cenjenih in plačanih pisateljev, je pri nas poznan predvsem po leta 1975 izdanem delu Ženska v belem. Dobrih štirideset let po prvih prevodih smo v slovenščino končno dobili še en prevod njegovega romana, Mrtvo skrivnost, ki je v izvirniku izšla že davnega leta 1857. Dogajanje romana se vrti okrog skrivnosti, ki jo je na smrtni postelji zapisala in želela razodeti možu umirajoča žena. S tem se ni strinjala njena služabnica Sarah Leeson, ki, boječ se posledic, ki bi jih skrivnost prinesla, kljub obljubi gospodarici zapisano razodetje skrije v eni izmed sob dvorca in pobegne iz dvorca. Petnajst let kasneje se njuna mlada hčer z možem vrača v rodni dvorec, ki je vse od smrti gospodarice zapuščen. S tem se zbudi strah nekdanje služabnice, da bo grozna skrivnost odkrita, in pripravljena je narediti vse, da bo skrivnost obvarovala.
Objavljeno: 13.04.2017 12:12:49
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:33:40
“Ključe je položila na majhno pisalno mizico, vzela v roke pero in na prazen del pisma, ki ga je napisala po gospodaričinem nareku, pripisala te besede:
»Če bo to pismo kdaj najdeno (za kar si jaz z vsem srcem želim, da se ne bi nikoli zgodilo), želim povedati, da sem sklenila, da ga bom skrila, ker si njegove vsebine ne drznem pokazati mojemu gospodarju, na katerega je naslovljeno. S tem početjem, S tem početjem, čeprav počnem to proti zadnji želji moje gospodarice, ne lomim svete prisege, h kateri me je obvezala na svoji smrtni postelji. Prisega mi prepoveduje, da bi pismo uničila, ali ga odnesla s seboj, ko bom odšla iz te hiše. Ničesar od tega ne bom naredila – moj namen je, da ga skrijem tja, kjer menim, da je najmanjša možnost, da bi ga kdajkoli odkrili. Če bodo mojemu početju sledile kakšne težave ali nesreče kot posledica tega sleparskega dejanja, bodo zadele mene. Drugi, to verjamem pri polni zavesti, bodo srečnejši, če skrijem strahotno skrivnost, ki jo to pismo vsebuje.«” (str. 30).
