Mrtve duše : pesnitev
Žanr | družbenokritični roman, pikareskni roman, satirični roman |
Narodnost | ruska literatura |
Kraj in leto izida | Novo mesto, 2018 |
Založba | Goga |
Zbirka |
Literarna zbirka Goga |
Prevod |
Drago Bajt |
Ključne besede | Hipokrizija, Humor, Pravičnost, Prevare |
Čimveč si pridobi, pa boš okrogel in masten ... in slasten!
Poniglavo simpatični gospod Čičikov se potika po podeželju carske Rusije s prav posebnimi nameni. Od veleposestnikov poceni kupuje takoimenovane “mrtve duše”, kmete, ki so že pokojni, so pa še živi v evidenci oblasti. Kmalu jih ima v svoji lasti preko štiristo in na podlagi tega lastništva bo lahko od oblasti potegnil masten kredit in se obilno okoristil. Na določeni točki se začnejo stvari sukati po svoje, pride do nenavadnih, smešno tragičnih zapletov, roman pa izzveneva v psihološkem osvetljevanju antijunaka Čičikova, da končno lahko razumemo, zakaj se obnaša, kot se.
Čeprav humorno in v satiri, avtor izreka ostro kritiko tedanji ruski družbi, svojo vlogo pa razume zelo resno – ima se za razsvetljevalca, kar se razpoznava tudi iz njegove izjave v uvodu spremne besede (str. 331):
“Jaz sem namreč pisatelj, pisateljeva dolžnost pa ni zgolj ta, da zabava in je všečen – pisatelj, čigar dela ne plemenitijo duš in niso ljudem v poduk, bo to drago plačal.”
Objavljeno: 06.02.2019 17:46:51
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:38:12
‘Prav za vas mi je ukazano, naj vas ne spustim noter, druge vse lahko.’
‘Lej ga no! Zakaj pa? Čemu le?’
‘Tak je ukaz, tako se očitno mora,’ je dejal vratar in dodal besedico: ‘Mja.’ Nakar se je popolnoma neprisiljeno postavil predenj, brez tistega prijaznega videza, s kakršnim je poprej hitel slačiti plašč z njega. Videti je bilo, kot da ga gleda in si misli: ‘Jeh, če te gospodje podijo od hiše, potem si očitno, kajneda, že grozen fakin!’
(str. 277)