Na črnih poteh
Žanr | potopis, potopisni roman, spomini |
Narodnost | francoska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2023 |
Založba | UMco |
Zbirka |
S terena |
Prevod |
Živa Čebulj |
Ključne besede | Francija, Gozdovi, Hoja, Samospoznavanje |
Zdravilna hoja skozi francosko pokrajino
Sylvain Tesson, francoski pisatelj in svetovni popotnik je ves pijan padel z višine osmih metrov. Štiri mesece kasneje je bil z iznakaženim obrazom, poln vijakov in ves majav odpuščen iz bolnišnice. Konec avgusta naslednjega poletja se namesto rehabilitacije v zdravilišču odpravi na trimesečno potovanje samote in osebnega premišljevanja. Pred njih je dolga hoja skozi neokrnjeno francosko pokrajino od Provanse do Normandije. Hodi daleč stran od civilizacije in vseprisotne tehnologije, po črnih poteh, po skritih stezah, ki jih nihče več ne uporablja in vodijo od ene zapuščene vasice do druge. Družbo mu delajo lastne misli, skorja kruha in knjige. Sem ter tja se mu na poti za par dni pridružijo tudi prijatelji. Dovolj časa ima za razmišljanje o življenju in smrti. Prisluhne tišini in oglašanju nočnih živali. Hoja je učinkovita droga, ki mu odpre oči, da se vrne nazaj k svojemu bistvu.
Objavljeno: 11.07.2023 09:28:14
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:53:26
Vsaka dolga hoja se kdaj zdi kot odrešitev. Stopiš na pot, greš dalje, iščeš možne poti skozi robide, se izogneš vasi. Si poiščeš zavetje za čez noč, v sanjah si poplačan za žalosti dneva. Izvoliš si domovanje v gozdu, zaspiš ob hukanju čukov in zjutraj nadaljuješ pot, razvnet od norosti visokih trav, srečuješ konje. Spoznavaš molčeče kmete.
(str. 170)