Na sončni strani Slovenije : 40 portretov, 40 zgodb

Knjigi na pot / Manca Košir: str. 9-10. , 700 izv.
Avtorici sta zapisali zgodbe 40 ustvarjalnih ljudi, ki delujejo na področju Slovenije, pa tudi v tujini. V več poglavjih so predstavljeni posamezniki različnih poklicev: od pisateljev, prevajalcev, učiteljev, raziskovalcev, računalničarjev, publicistov, oblikovalcev keramike, naravoslovcev, podjetnikov na področju kmetijskih in gostinskih dejavnosti. Med njimi so recimo Emilija Pavlič, upokojena kuharica, avtorica kuharskih knjig in voditeljica kuharskih delavnic. Med tistimi, ki se poklicno ukvarjajo s knjigami, so na primer mlada avtorica Nataša Kramberger, ki se giblje in ustvarja na področju med Slovenijo, Nemčijo in Italijo, mladinska pisateljica in promotorka ekologije Alenka Žumbar Klopčič, Tatjana Oblak Milčinski, snaha pokojnega Ježka in pisateljica, ki je tudi uredila njegova dela, profesor in pesnik Miha Pintarič, specialist za francosko srednjeveško književnost in predavatelj, učitelj in mladinski pisatelj Aleš Sila, publicist in naravoslovec Ivan Esenko, prevajalka Simona Nagernik, če jih naštejemo le nekaj. Med portrete sta avtorici uvrstili tudi poglavje z naslovom Botra. Čeprav sta pri pisanju tega besedila imeli v mislih prav določeno osebo, sta se odločili za skupen in anonimen naslov, saj je botrov in botric veliko, pomagajo pa lahko preko različnih društev in na mnoge druge načine.
Slovenci imamo tudi iz preteklosti vzore drznega duha podjetništva, popotništva in svetovljanstva. Znane so Šavrinke in Aleksandrinke, vsi poznamo tudi Ribničane s suho robo in slovenske kostanjarje, ki so na Dunaju pekli kostanje. Spomnimo se še Celjanke Alme Maksimiljane Karlin, med znanimi slovenskimi popotniki je bil tudi Fred Bahovec (rojen 1889), ki je živel na Aljaski in se po njem imenuje Bahovec Peak na otoku Baranof, kjer je preživel trideset let. V svet so se že zgodaj podali tudi slovenski misijonarji, med najbolj znanimi sta bila Ignacij Knoblehar in Irenej Baraga, danes pa Pedro Opeka.
Kot vidimo, lahko tudi v naši preteklosti najdemo zglede podjetnosti, vendar sta avtorici želeli pisati o ljudeh, ki delujejo danes in so nam lahko navdih, da si upamo bolj polno zaživeti v sedanjem času in s predanim delom uresničiti svoje talente in sanje. Knjiga je zdravilo proti črnogledosti v času krize, spodbuda k ustvarjalnemu delu in preseganju meja, ne nujno geografskih, pač pa tistih, ki si jih v umu postavljamo sami in jih zalivamo s strahom.
Ker je knjiga Na sončni strani Slovenije tako polna svetlih zgledov menim, da bi bila odlično darilo vsem srednješolcem ob maturi in študentom ob diplomi.