Na tak dan najbolj trpi mastercard
Žanr | dnevnik, kratka zgodba |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2019 |
Založba | Beletrina |
Zbirka |
Knjižna zbirka Beletrina |
Ključne besede | Blagovne znamke, Družabna omrežja, Gledališče, Kultura, Moda, Pisanje, Svetniki, Življenje |
Kot osvežilni koktejl serije Seks v mestu in Atticusove poezije, le da na veliko višjem intelektualno-kulturnem nivoju
Nežno-nadležni zapisi Eve Mahkovic so branje, ki prija ob vseh delih dneva, dan na dan, najprej pa so bili objavljeni (kje drugje kot) na avtoričinem Facebook profilu. Na spletni strani založbe Beletrina (ki je knjigo tudi izdala) predstavijo Evo Mahkovic takole: “Eva Mahkovic je dramaturginja v Mestnem gledališču ljubljanskem, pogosto pa tudi avtorica dramskih adaptacij romanov, prevajalka (iz francoščine in angleščine) ter soavtorica in avtorica izvirnih dramskih besedil (Male kraljice, LGL 2017).” Knjiga pa nam Evo Mahkovic predstavi tudi kot mlado, načitano in deloma družbeno angažirano intelektualko, ki v njej popisuje delčke svojega vsakdana. Razkriva nam njen kritični pogled na druge, okolje, ki jo obdaja in nase. V obliki slovnično nepravilnih stavkov nam zapisi razkrivajo delček generacije, ki odrašča z družabnimi omrežji, kapitalizmom, prevladujočo kulturo in pomanjkanjem politične aktivnosti. Obvezno branje za vse ženske nad 30im letom, ki so v poplavi reklam, družinskih in službenih obveznosti izgubile sebe in iščejo zapise, ki bi se jih dotaknili in jim pomagali prebroditi temna obdobja dni, mesecev in let. Sveže, navdušujoče in nežno!
Objavljeno: 06.09.2019 07:34:58
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:39:44
“bolj natančno. jutri. ker za natančnost v vsakem
danes zmanjka časa, ljubezni in potrpljenja.” (str. 58)
“včasih gledam instagram in se sprašujem,
kdaj sem zamudila življenje, v katerem si stara
manj kot jaz zdaj, vsekakor pa manj kot trideset.” (str. 74)
“minilo me je veselje do akademskih dejavnosti.
minile so me ambicije.
rada bi pila šampanjc.” (str. 77)
“jaz bom kr mal tiho sedela na kavču, pila džintonik,
brala knjigo, čekirala socialna omrežja, si lakirala
nohte in se delala, da svet ne obstaja.” (str. 84)