Na Zahodu nič novega
Žanr | vojni roman |
Narodnost | nemška literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2005 |
Založba | Delo |
Zbirka |
Delova knjižnica: Vrhunci stoletja |
Prevod |
Janko Moder |
Ključne besede | Nasilje, Nemčija, Svetovna vojna 1914-1918, Vojaki, Vojskovanje |
Naj se vojskujejo le tisti, ki si vojne želijo.
Poglavitno sporočilo tega romana bi lahko povzeli z mislijo: vojna nikoli ni rešitev, je le velik del problema. Zgodba se odvija med 1. svetovno vojno, in kot taka je del osebne avtorjeve izkušnje. V ospredju so mladi fantje, sošolci, ki so komaj prišli iz šolskih klopi in se po nekajtedenskem urjenju borijo v prvih bojnih linijah na meji s Francijo. Med njimi se splete tovarištvo, ki se poglobi iz nuje po preživetju. Na fronti je toliko nedoumljive brutalnosti, toliko nesmiselnih smrti. Mladi fantje, praktično še otroci vsakodnevn umirajo. In takoj ko izginejo eni, pošljejo nove, mlade, neizkušene, ki ne preživijo dneva. Odličen kultni roman, ki ti še dolgo odzvanja v srcu.
Prevod dela: Im Westen nichts Neues
Posnet je tudi odličen film.
Objavljeno: 20.02.2023 13:14:53
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:51:59
“- Nekaj bi pa vendarle rad vedel, reče Albert; ali bi bila kljub temu vojna, če bi cesar rekel ne.
– O tem sem popolnoma prepričan, primaknem, ker tako ali tako pravijo, da je v začetku sploh ni maral.
-No, če že ne on sam, potlej bi je pa nemara le ne bi bilo, če bi dvajset, trideset ljudi na svetu reklo ne.
To že, priznam, pa kaj, ko so jo ravno ti hoteli.
– Smešno je, da človek takole preudarja, nadaljuje Kropp, mi smo tukaj zato, da branimo domovino. Pa tudi Francozi so zato tukaj, da branijo svojo domovino. Kdo ima potlej prav?” Str. 110
.
.
.
“- To že, samo pomisli, da smo skoraj vsi preprosti ljudje. In da so tudi v Franciji ljudje večinoma delavci, obrtniki ali nižji uradniki. Zakaj naj bi nas hotel napasti francoski ključavničar ali čevljar? Ne, pri tem imajo prste vmes samo vlade. Dokler nisem prišel sem, še sploh nikoli nisem videl nobenega Francoza in večini Francozov se dogaja podobno kakor nam. Kakor nas tudi njih ni nihče nič vprašal!
– Zakaj imamo potlej sploh vojne? vpraša Tajden. Kat skomigne z rameni.
– Gotovo so kje na svetu ljudje, ki imajo korist od vojne.” Str. 111