Načini smrti
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | afriška literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2019 |
Založba | Cankarjeva založba |
Zbirka |
Moderni klasiki |
Prevod |
Andrej E. Skubic |
Ključne besede | Apartheid, Smrt, Žalovanje |
"Pogrebi zaživijo svoje lastno življenje in privedejo do novih pogrebov."
Koliko sploh vemo o Južni Afriki, se v spremnem besedilu k romanu sprašuje Andrej E. Skubic. Bore malo, bi se verjetno glasil vsak kolikor toliko pošten odgovor. Že na sam apartheid je zahodni svet gledal zelo enoznačno kot na sistem, v katerem belsko prebivalstvo Južne Afrike izkorišča avtohtono črnsko. Skorajda nihče ni polagal večje pozornosti na to, da tudi vso črnsko prebivalstvo ni bilo avtohtono in da največji procent tega predstavljajo Zuluji, ki tam niti slučajno niso domorodno ljudstvo. V Južni Afriki prebiva vsaj petintrideset različnih črnskih ljudstev, med katerimi se v glavnem pojavljajo napetosti in spori. Včasih celo nekakšna vojna stanja. Tudi med belimi zavojevalci ni složnosti, saj se ti delijo na potomce Nizozemcev in Angležev, ki imajo za seboj burno preteklost. In v to mineštro bralca vmeša Zakes Mda. Načini smrti torej ni samo roman o različnih koncih življenja, o katerih govorijo glasniki na pogrebih, ki jim prisostvuje glavni junak romana poklicni žalovalec Toloki. Načini smrti je predvsem roman o načinu življenja v nekem nam neznanem okolju, kako se to začne, kako poteka in kako se konča, pa čeprav pogostokrat kruto in nasilno. Vsekakor zanimivo branje, ki izvrstno predstavi tamkajšnje razmere.
Objavljeno: 19.12.2019 08:51:26
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:40:19
“Ko taksi zapelje iz mesta po zaviti cesti po hribu, mu srce še močneje udari od pričakovanja pogovora z Norio. Ugiba, kaj bi lahko ubilo njenega sina. Morda policijska krogla? Hodil je že na pogrebe otrok, ki so umrli zaradi policijskih krogel. Ni dolgo tega, kar je žaloval na pogrebu petletne deklice. Glasnik je pojasnil, da se je policijska krogla odbila od zidu in zadela otroka, ki je iz blata delal potičke na domačem dvorišču. Veliko takih primerov smo že videli. Policijske krogle imajo to čudno navado, da se odbijajo od zidov hiš po primestjih, in kadar se to zgodi, je neizogibno, da je kje v bližini otrok, ki ga nikoli ne zgrešijo.” (str. 38)