| Žanr | družbeni roman |
| Narodnost | literatura ZDA |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2003 |
| Založba | Mladinska knjiga |
| Zbirka |
Zenit |
| Prevod |
Jože Stabej |
Nobelova nagrajenka Toni Morrison nam v svojem prvem romanu Najbolj modre oči (1970) oriše življenje ameriških črncev. Skozi zgodbo črnske deklice Pecole, ki je tako priča in kot žrtev družinskega nasilja, krivic in posmeha v šoli ter bede v vsakdanjem življenju, spoznavamo življenje črnske deklice in ženske. Življenje ji z ničimer ne prizanaša, ona pa si od vsega najbolj želi modrih oči. V svoji otroški naivnosti in preprostosti upa, da jo bodo prav modre oči rešile udarcev matere in neprimerne očetove ljubezni.
Ameriška pisateljica Toni Morrison(1931) je leta 1993 dobila prestižno Nobelovo nagrado za književnost kot prva črnska pisateljica. Osrednja tema njenih del je prav položaj ameriških črnk v iskanju kulturne identitete in socialne pravičnosti.
Objavljeno: 20.11.2014 10:51:46
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:23:50
Pecola je že pred časom pomislila: če bi bile njene oči, tiste oči, ki zadržujejo podobe in poznajo poglede – če bi bile tiste njene oči drugačne, to se pravi lepe, bi bila tudi sama drugačna. Zobe ima lepe in vsaj njen nos ni tako velik in plosk kakor pri nekaterih med tistimi, ki veljajo za tako privlačne. Če bi bila sama drugačna, lepa, bi bil mogoče drugačen tudi Cholly in gospa Breedlove prav tako. Mogoče bi rekla: “Samo poglej lepooko Pecolo. Pred temi lepimi očmi ne smeva delati nič slabega.”
