Najlepše pravljice : da se bolje spoznamo
Žanr | pravljica |
Narodnost | argentinska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2019 |
Založba | Mladinska knjiga |
Prevod |
Tina Malič |
Ključne besede | Interpretacija, Pravljice, Psihološki vidik |
Argentinec Jorge Bucay, pisatelj in psihoterapevt, je avtor številnih uspešnic, med katerimi so v slovenščino prevedene Ti povem zgodbo?, Ljubiti z odprtimi očmi, Ti povem še eno zgodbo?, Zgodbe za razmislek in priročniška serija Kažipoti. Klasične pravljice so zakladnica spoznanj o ljudeh in njihovih osebnostih. Vsaka izmed osmih pravljic, o katerih je govora v knjigi, je interpretirana po svoje (opisano je, kaj nam sporoča njen nauk), vedno pa je ponujenih še nekaj interpretacij, ki nam lahko pomagajo odkriti mehanizme našega delovanja. To nam lahko olajša pot do samospoznanja, kar je verjetno v življenju naš osnovni cilj. Če ne bomo poznali in razumeli sebe, bomo težko razumeli druge. Pravljice nam v literarni preobleki na nevsiljiv način ponujajo življenjske nauke in nas soočijo tako z lepimi kot tudi grdimi stvarmi, ki se nam dogajajo v življenju. Lažje je, če ugotovimo, da nismo samo mi tisti, ki se soočamo s določenimi stvarmi v življenju in če zmorejo drugi, bomo zmogli tudi mi. Fredrik Backman je zapisal, da brez glasbe namreč ni sanj in brez sanj ni pravljic, brez pravljic ni poguma, brez poguma pa ne bi nihče zmogel prenašati žalosti. Ali kot je zapisal Bucay nam pravljica velikokrat dopušča, da ponotranjimo težavo, kar obenem omogoča, da se ji približamo z boljšo presojo in objektivnejšo analizo, jo prečešemo, predelamo in opišemo, v vsemogočni domišljiji vadimo na alternativnih situacijah. Glede na povedano je jasno, da pravljice nikakor niso namenjene samo otrokom. Ne pozabite na njih tudi, ko že odrastete. Pravzaprav so v začetku predstavljale način hranjenja in prenašanja znanja za odrasle, ki so bili nepismeni. Zato vas z Najlepšimi pravljicami George Bucay vabi na ponovno srečanje z Grdim račkom, Rdečo kapico, Letečim slončkom, Rdečo kapico, Erosom in Psiho, Piskačem iz Hamelina, Trnuljčico ter Zgodbo o Adamu in Evi. Preberite jih, da se boste bolje spoznali.
Objavljeno: 23.03.2019 17:05:22
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:38:42
“Na svetu, kolikor vem, ni javne knjižnice, ki ne bi imela posebnega oddelka, posvečenega otroški in mladinski književnosti, in Argentinska narodna knjižnica, skupaj z neodvisnostjo države rojena leta 1810, ni nikakršna izjema. Na njenih policah domuje na tisoče knjig pravljic iz najrazličnejših obdobij in kultur in nekatere so prav osupljive – ne le zaradi besedila in prezentacije, temveč so tudi polne čudovitih in izvirnih ilustracij, pravih umetnin, večinoma ustvarjenih zato, da ujamejo pogled najmlajših in jih dodatno spremljajo pri branju zgodbe. Na milijone ljudi vseh starosti vsako leto brska po knjižnicah in se pusti spremeniti tistemu, kar berejo. Tolikšna je namreč moč pisane besede, ki se mi zdi kljub vsemu vse bolj zanemarjena, necenjena in pozabljena, pa bi morali tako zelo lepo skrbeti zanjo.” (str. 11)