| Žanr | novela |
| Narodnost | švicarska literatura |
| Kraj in leto izida | V Ljubljani, 1994 |
| Založba | Cankarjeva založba |
| Zbirka |
XX. stoletje |
| Prevod |
Štefan Vevar |
| Spremna beseda |
Slavo Šerc |
| Ključne besede | Eksistencializem, Iskanje identitete, Nadzor, Opazovanje, Teorija umora, Terorizem |
Švicarski pisatelj, dramatik, pesnik, esejist in scenarist Friedrich Dürrenmatt (1921-1990), ki je širšemu najbolj poznan po trilogiji eksistencialnih kriminalk z inšpektorjem Barlachom, se je z novelo Naročilo (1986) podal v bolj eksperimentalne vode. Kot razkriva njen podnaslov, novela v štiriindvajsetih stavkih, je delo sestavljeno iz štiriindvajsetih stavkov, dolgih od ene do več strani in razdeljenih na posamezna poglavja. Glavni junak novele je psihiater Otto von Lambert, katerega ženo, ki mu je pred kratkim pobegnila v neimenovano državo M. na severu Afrike, najdejo posiljeno in mrtvo v puščavi. Užaloščeni Otto najame ambiciozno filmarko po imenu F., ki odpotuje v M. z namenom, da bi opravila rekonstrukcijo ženine brutalne smrti, pri tem pa se F. zaplete v spore z zarotniško lokalno policijsko oblastjo in skrivnostnimi tajnimi agenti.
Dürrenmatt se v Naročilu na domiseln in provokativen način loteva problematik kot so zamenjava identitet, nevarnost terorizma in družbena toleranca do različnih oblik opazovanja ljudi, pisatelj pa hkrati ostaja zvest analiziranju temeljnih eksistencialnih vprašanj o zločinu in kazni.
Objavljeno: 28.02.2025 17:47:56
Zadnja sprememba: 28.02.2025 17:47:56
Ko je policija obvestila Otta von Lamberta, da so ob znožju Al Hakimove razvaline posilili in umorili njegovo ženo, ne da bi se ji posrečilo zločin pojasniti, je dal psihiater, znan po svoji knjigi o terorizmu, truplo s helikopterjem prepeljati čez Sredozemsko morje, pri čemer je krsta, v kateri je ležalo, z nosilno vrvjo pritrjena k letečemu stroju, lebde polzela za njim, drseč zdaj čez neizmerna, s soncem obsijana prostranstva, zdaj skoz kosme oblakov, nad Alpami povrhu zašla v snežni vihar in čez čas še v plohe dežja, dokler je niso naposled odmotovaje jo spod trupa mehko položili v odprt, z gručo žalujočih obkrožen grob, ki so ga brž zasuli, potem pa je von Lamber, ki je opazil, da je dogajanje snemala tudi F., žensko – zlagaje svoj dežnik kljub dežju – kratko premeril in jo povabil, naj ga še isti večer obišče s svojo ekipo, češ da ima zanjo naročilo, s katerim ni mogoče odlašati.
(str. 9)
