Navaden par
Žanr | eksistencialistični roman, psihološki roman, romantični roman |
Narodnost | italijanska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2007 |
Založba | Mladinska knjiga |
Zbirka |
Kapučino |
Prevod |
Špela Mihelač |
Ključne besede | Nesrečna ljubezen, Smisel življenja, Svoboda, Zakonsko življenje |
Kaj vse se zgodi, ko rečeš ne?
Navaden par je kratek roman italijanske pisateljice, v katerem Benjamin, po poklicu lekarnar, opisuje svoj zakon z ukazovalno, inteligentno in priljubljeno pisateljico otroških knjig Beatrice. Na videz veljata za navaden par, ki je uspešen in srečen, a v resnici notranje razpada. Medtem ko Benjamin ugotavlja, da je vedno bolj nesrečen, kljub temu, da se zaveda, da ima vse, se Beatrice trudi, da ga prepriča v prednosti družinskega življenja. “Navaden” par poči, ko se Benjamin začne uriti v odklanjanju in spregovori besedo “ne”. Začne z odklanjanjem majhnih stvari; najprej zavrne, da gre po pico, ki je na njihovem meniju večkrat na teden. Ko Beatrice večkrat zazna njegovo nasprotovanje in odločnost, česar ni vajena, vzame stvari v svoje roke in odpelje hčerko Marion na kratek dopust. Prepričana je, da bo mož v tem času izkusil samoto in premislil o nastalem položaju. Obenem mu prepove tudi telefonske stike z Marion, kar ga zelo prizadene. Prepričana je, da se bo Benjamin ustrašil in omehčal, naporno obdobje bo zbledelo in bo zopet kot je bilo- mož bo podrejen in ubogljiv. Vendar Benjamin se upre in postavi svojo svobodo in srečo v ospredje. V sebi čuti veliko željo po življenju, po kateri je tako hrepenel.
Objavljeno: 07.04.2023 12:04:17
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:52:26
Nesrečen sem. Imam obe roki, obe nogi, dobrega zdravja sem, pa sem vseeno nesrečen. Imam povsem živega, lepo vzgojenega otroka, prekrasnega otroka, pa sem vendar nesrečen. Imam zanimiv poklic, dobro zaslužim, imam udobno stanovanje, hvala lepa, pa sem nesrečen. Moja žena je lepa in pametna, jaz pa sem nesrečen. Mnogi bi si želeli biti v moji koži, v mojem življenju, v moji postelji, jaz pa sem nesrečen. Pravi srečnež sem, jaz pa sem nesrečen. (str. 102)