Ne vsi roboti

V futuristično distopičnem risoromanu so združili moči znani ustvarjalci ameriške stripovske scene. Pisec Mark Russell izhaja iz že prisotnih bolečih fenomenov sodobne stvarnosti, ki pa jih začini z dobršno mero hudomušnih domislic. Brazilski risar Mike Deodorato Jr. je prispeval realistično risbo dopolnjeno z domiselnimi podobami robotov, za barve je poskrbe kolorist Lee Loughridge. Dogajanje je postavljeno v leto 2056. Gospodarstvo je v 95 % avtomatizirano in pod nadzorom umetne inteligence. Vsa moč je skoncentrirana v rokah petih lastnikov podjetja Omnirobotika, ki so hkrati člani Vladajočega sveta. Ti človeštvu v razmerah neizogibnega tehnološkega napredka in podnebnih sprememb ponujajo rešitve, ki ustrezajo predvsem njihovemu interesu po kopičenju dobička. V preteklosti so ljudje zaradi avtomatizacije postali predraga delovna sila, njihova delovna mesta so prevzeli roboti, s svojim zaslužkom pa morajo preživljati človeško družino, ki so ji bili dodeljeni. Odnosi med roboti in ljudmi so napeti. Roboti so nezadovoljni, ker se počutijo izkoriščane. A tudi ljudje za svoje lagodno brezdelno življenje plačujejo visok ceno, saj je delovanje robotov podvrženo določeni stopnji motenj, ki ogrožajo človeška življenja. Ko Omnirobotika pošlje na trg izboljšane modele, mandroide, ki so po zunanjosti povsem podobni ljudem in nadgrajeni s čipom za empatijo, ostane brez zaposlitve tudi velika večina robotov.

Zgodba, katere osrednji liki so člani družine Walters in njihov robot Žiletkar, se odvija pod prozorno kupolo, ki ščiti mesto pred škodljivimi podnebnimi vplivi. Izven mestnih mehurčkov v od suše in gozdnih požarov opustošeni pokrajini se borijo za preživetje zavrženi in odvečni, iz urbanega okolja izgnani zastareli roboti in upori ljudje. To napeljuje na nadaljevanje stripa, saj odpira vprašanje, ali je v takšnih razmerah možno ustvariti nekaj novega. So ljudje in roboti, osvobojeni vladajoče kapitalistične strukture, sposobni najti način sobivanja, ki bo sprejemljiv za obe strani.