Nebesa v robidah : roman v zgodbah

Nebesa v robidah je prvenec Nataše Kramberger, ki je izšel leta 2007, po avtoričini zmagi na festivalu Urška. Leta 2008 se je uvrstil med pet finalistov za nagrado kresnik za najboljši roman, leta 2010 pa je prejel evropsko nagrado za književnost in bil nato preveden v deset jezikov. Avtorica je po prvencu izdala še roman v verzih Kaki vojaki, dokumentarno delo Brez zidu: časopisna pripoved o Berlinu in drugih krajih 2004-2014, zbirko kratke proze Tujčice, roman Primerljivi hektarji in esejistično knjigo Po vsej sili živ, za katero je leta 2025 prejela nagrado Prešernovega sklada.

Podnaslov »Roman v zgodbah« nakazuje strukturo dela, saj se v treh delih in uvodu prepleta več pripovednih niti. Glavna protagonistka je Jana, ki se je s slovenskega podeželja preselila v Amsterdam, kjer študira in dela kot varuška. Njena zgodba se preplete z zgodbo ostarelega Bepija iz vzhodne Italije, ki je v preteklosti prepotoval svet. Skupaj z glavnimi in stranskimi liki potujemo na različne konce sveta – v ruralno okolico Slovenj Gradca, kjer je Jana preživela otroštvo in mladost, urbani Amsterdam, na Kitajsko in v Južno Ameriko. V romanu se ne zgodi nič zelo velikega in pretresljivega, zato pa v ospredje stopajo detajli in tudi pravljične oziroma čudežni elementi, ki delu dajejo pridih magičnega realizma. Primer takšnega elementa je brkata živa riba z belim trebuhom, ki se vsebinsko navezuje na vodo, ki je v delu vseprisotna v najrazličnejših oblikah.

Dogajanje v hitrem ritmu ves čas preskakuje tako v prostoru in času kot tudi med jezikovnimi registri, pomembno vlogo igrajo ponovitve posameznih besed, stavkov in tudi odstavkov oziroma odlomkov, kar ustvarja vtis (večnega) kroženja. Iz fragmentarne, razdrobljene, na videz kaotične strukture se pred nami postopoma izlušči literarna mojstrovina, tako sočna kot jabolka iz romana. Nataša Kramberger je v prvencu že zastavila nekatere vsebinske smernice, ki jih je zasledovala tudi v naslednjih knjigah (predvsem delih Primerljivi hektarji in Po vsej sili živ), saj velik del romana predstavlja razmišljanje o naravi, našem odnosu do nje ter povezavi (in konfliktu) med naravnim in urbanim. Avtorica pri tem črpa iz avtobiografske izkušnje, saj tudi sama “živi dvojno življenje” – že nekaj časa je doma tako v Jurovskem Dolu, kjer vodi ekološko kmetijo, kot v Berlinu.