Nebesna telesa
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | literature arabskega polotoka |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2021 |
Založba | Beletrina |
Zbirka |
Knjižna zbirka Žepna Beletrina |
Prevod |
Barbara Skubic |
Ključne besede | Družina, Postkolonializem, Suženjstvo, Sužnji, Svoboda, Zakonska zveza |
V Nebesnih telesih se prvič srečamo s prevodom knjige omanske avtorice v slovenščino. Nastala so izpod peresa Džohe Alharti in bila leta 2019 ovenčana s prestižno bookerjevo nagrado, doslej prvič podeljeno arabskemu literatu. Ogrodje romana sestavljajo posamezna poglavja, poimenovana po osebah iz razpršene, nekronološko zasnovane pripovedi. V ospredju so ženski liki iz vasice Alavafi, tri sestre, Maja, Asma in Havla, godne za možitev, vsaka s svojimi prioritetami in pričakovanji o zakonski zvezi. Močan vtis bralcu pustijo lepa beduinka s privlačno močjo lune ter usode ostarelih in zapuščenih suženj. Če njihovi otroci želijo pretrgati okove in oditi, so same ostale ujete v trdno vcepljena prepričanja o podrejenosti gospodarjem, ki so jim namenile vse svoje življenje. Dogajanje v romanu je postavljeno v okvir omanske družbe, v kateri se nakazuje prelom s tradicijo in pot v modernejšo dobo. Na eni strani je Alavafi, zlit s puščavo, kjer še vedno vladajo džini, uroki, stari običaji, na drugi strani napredno mesto Muškat, ki za ženo pomeni možnost osvobajanja v pridobivanju znanja, pri čemer pa naj bi kot nebesno telo krožila po orbiti, ki jo je začrtal mož. Zaznavamo lahko bodisi uklonitev bodisi ženin tihi upor, čeprav morda samo z imenom London za prvorojenko. Ali v vztrajanju pri lastni izbiri, četudi se kasneje izkaže, da ta ni bila prava. Če se družba na nek način poslavlja od preteklosti, pa so pri vseh osebah, ki jim sledimo v romanu, ravno spomini tisti, ki preganjajo in budijo tesnobo, vsled tega “se njihovo življenje deli na dva dela, kakor noč in dan, tisto, ki ga živijo, in tisto, ki živi v njih”.
Objavljeno: 28.04.2021 11:28:49
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:45:08
Spodbujal jo je, naj še naprej razvija svojo iskreno ljubezen do branja, in ko je z odliko opravila učiteljski izpit, jo je spodbujal, naj dela in tako s svojo sposobnostjo in dosežki pomaga utrjevati njegov družbeni položaj in njegovo zaupanje v lastne odločitve. Bila je žena, s katero se je lahko pohvalil, pika na i njegovemu družbenemu položaji, žena, svobodna znotraj tirnic njegovega vesolja, zunaj pa ne. Asma je to hitro odkrila in mirno sprejela. Do tega odkritja so se njena čustva do njega že oblikovala v skeptično naklonjenost – bila so uravnotežena in čvrsta, čisto drugačna od njegovih. V začetku je skrbno pazil, da se je gibal izključno po poti, ki si jo je začrtal, in kar naprej preverjal, ali Asma kroži z njim, in predvsem, da ni nikoli skrenila iz tirnice. (str. 185–186)