Nebesni dih: naravoslovna zgodovina vetra

Južnoafriški raziskovalec, pustolovec in znanstveni nomad, kot se je opredelil sam, Lyall Watson, je bil zares nekaj posebnega. Neustavljiva želja po znanju ga je gnala, da je diplomiral iz botanike, zoologije, morske biologije, geologije, kemije, ekologije ter doktoriral iz etologije – vede, ki preučuje vedenje živali. Bil je tudi priljubljen in plodovit pisec knjig, v katerih je združeval znanost z duhovnimi spoznanji. Tudi Nebesni dih je tako zrasel iz eseja o doživljanju neopisljivega v obsežno monografijo z zajetno bibliografijo.

V ospredju je veter. Bralci kaj kmalu spoznamo, da gre za veliko več kot le zrak v gibanju. Watson ga opredeli na številne načine, pri tem pa poseže globoko v preteklost – vse do nastanka vesolja. Popelje nas preko fizike, mitologije, biologije, psihologije, vse do religije in sociologije različnih kultur. Veter pojmuje kot obtočilo našega planeta, saj povezuje vse na njem in vsemu vdihuje življenje. Že od nekdaj namreč velja za skrivnostno, nevidno moč in ima osrednjo vlogo v mitih številnih kultur.

Knjiga je razdeljena na pet širših tem, ki obravnavajo povezanost vetra z Zemljo, časom, življenjem, telesom in umom. Miti in znanost  se čudovito dopolnjujeta na področju biometeorologije, ki pojasnjuje, kako vreme vpliva na vsa živa bitja. Pika na i je slovar vetrov, ki prinaša poimenovanja za najrazličnejše vetrove, ki pihajo iz določene smeri v določenem času leta po vsem svetu. Kot lahko preberemo na platnici knjige, gre za zares »navdihujoče branje, ki odpira osupljive nove poglede na zgodovino, naravo in človeštvo.«