Nebo je meja

Prvenec Francesce Casadei nam opisuje zgodbe enajstletnikov na prehodu v nižjo srednjo šolo in v prvem letu šolanja na novi šoli. Vsak od junakov v prvoosebni izpovedi najprej opiše čas pred začetkom prehoda v novo šolo. Filo (Filippo) ta prehod občuti kot smrtno obsodbo, sploh ker je na isto šolo pred njim hodila že sestra. Ale (Alessandro) je nesrečen zaradi svojega izgleda in dejstva, da že sedaj nima prijateljev, Sele (Selenia) je zgrožena, da ne bo v razredu s prijateljicama, temveč le z brezvezniki. Giuli (Giulia) pa se je preselila v novo mesto, doma se starša prepirata in njen pobeg in prostor utehe ji predstavlja gozd.
Vsi ti najstniki se srečajo v istem razredu na prvi šolski dan. Filo na svoji šolski klopi opazi znake, ki pritegnejo njegovo pozornost. Tudi Giuli na svoji klopi odkrije nenavadne geometrične figure in simbole. To odkritje ju poveže in kmalu se jima pri raziskovanju pridruži še Ale. Selenio pa razžira ljubosumje, ker se Filo ne druži z njo, temveč z brezvezno Giuli, zato naredi načrt, kako ju ločiti in z izsiljevanjem zagreni življenje Giuli.
Zaplet nas pripelje do pomladi, ko se končno razkrijejo vse skrivnosti in oblikujejo prava prijateljstva. Odličen najstniški roman, ki opozarja na drugačnost, na pomen prijateljstva, na težave odraščanja in tudi na nove izkušnje v šoli in predvsem, kako se je včasih potrebno izpostaviti za pravo stvar.