Nebotičnik Mitra

Kar nekaj Kodričevih romanov stoji v knjižnicah na policah z detektivkami in kriminalkami. Lahko bi tudi ta. Če ga slečemo do ogrodja, lahko prepoznamo v dogajanju ob ptujskem arhitekturnem natečaju elemente kriminalne zgodbe. V koncentričnih krogih se pred nami razpleta detektivka. ki sega daleč v preteklost in se hkrati umešča v tajno mednarodno združbo, ki želi narekovati usodo srednje Evrope. A ne običajna detektivka, detektivskih lup je veliko in svet je ugledan skozi toliko zornih kotov, da se še bralcu od pogledov na trenutke zvrti. Kako se ne bi glavnemu junaku, ki se na koncu romana vrže s stolpa in ponovi neko davno zgodbo, ki se je zgodila na istem mestu. Pa to res stori? Se lahko v Kodričevem romanesknem svetu karkoli resnično ponovi?

Roman z žanrskimi elementi, a hkrati s toliko polifonije, da bi ob njem užival Dostojevski; z zanimanjem bi se razgledoval po dvojnikih, ki korakajo po svetu in se včasih skorajda zaletijo drug v drugega, slišijo za zgodbo svojega prednika, a se v njem ne prepoznajo, a slej ko prej se, nezavedno se hoče materializirati. Tudi Dejanov znameniti načrt nebotičnika na Dravi ni resnično nov, v raznih oblikah se je že pojavljal v preteklosti, a nikoli ni bil izpeljan. Kot bo tudi s tem, mar zato, ker je vanj, torej vase podvomil arhitekt?

Roman lahko beremo skozi ljubezen, bolečo, strastno, natrgano, uničujočo, pa spet izpolnjujočo. Je tudi spomenik mestu mest, morda najlepšemu slovenskemu mestu, tako se nam ob branju vsaj zdi, zapeljanim od orisov arhitekture in skrivnostnosti, vsečasnosti.

Seveda pa od prve do zadnje besede uživamo v slogu, v jeziku, ki v isti povedi poleti in se spet prizemlji, prostorski in prostran, mojstrski, niti ne moremo reči Kodričev, ko pa se z vsakim njegovim novim romanom rodi tudi nov jezik.

Roman, ki ga ne moreš prebrati samo enkrat, vsako novo branje prinaša nove užitke. Zaradi konstrukcije in rekonstrukcije resničnosti, ki nastavlja zrcala življenju; ob branju se prilepimo na steklo kot muhe, in tam ostanemo še dolgo potem, ko se sklene zadnja stran.