Neke noči, ko luna ni vzšla
Žanr | družbeni roman, zgodovinski roman |
Narodnost | kitajska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2008 |
Založba | Mladinska knjiga |
Zbirka |
Roman |
Prevod |
Saša Jerele |
Ključne besede | Kitajska filozofija, Kitajska poezija, Kitajska umetnost, Ljubezen |
Legenda, prepletena z resničnostjo.
Avtor je v romanu bogato slogovno združil pripoved in poezijo, vanj vtkal tako fikcijo kot resnične zgodbe ter ga opremil s filozofskimi teksti. Delo bralcu ponudi duhovni uvid v kitajsko zgodovino, kulturo in umetnost. Mladi Francoz med študijem na Kitajskem spozna in se zaljubi v dekle, katere oče je priznani sinolog. Slednji najde polovico starodavnega rokopisa v obliki svilenega zvitka, ki naj bi ga po legendi svojim učencem izročil sam Buda. Rokopis je spisan v neznanem kaligrafskem jeziku, sinologu uspe razvozlati le začetek, ki pravi: neke noči, ko luna ni vzšla. Od tu naprej je zgodba fascinantna, polna preobratov in zapletov, kajti mlada študenta poskušata najti preostanek rokopisa.
Objavljeno: 08.07.2015 09:11:47
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:27:12
Vse ožji in ožji veletok se dejansko spremeni v reko – skoraj vseskozi izsušeno -, ko se zlije čez majčkeno ravnico, kilometer dolgo in dva kilometra široko, ki se nenadoma izvije iz osrčja gora: obdana je s pečinami in skrbno ograjena z visokimi zidovi iz bodeče žice. Vzdolž zidov stojijo na vsakih petdeset metrov stražni stolp, ki jih varujejo oboroženi vojaki, in njihovi žarometi s svojimi mogočnimi snopi noč in dan pometajo vse kotičke na dvoje razdeljenega v taborišča.