Nekje blizu sreče
Žanr | družbeni roman, ljubezenski roman |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Maribor, 2019 |
Založba | Hiša knjig, Založba KMŠ |
Prevod |
Irma Kukovič |
Ključne besede | Duševno zdravje, Ljubezen, Odraščanje, Pismo, Prijateljstvo |
"Nekaj lepega je na osebi, ki jo ljubiš, in vidiš samo to, kar želiš. Napolni te. Navda te s ponosom."
Osrednji lik knjižnega prvenca britanske avtorice in blogerke Lie Louis je nekoliko nenavadna in samosvoja 28-letna ljubiteljica umetnosti Lizzie James. Lizzie živi mirno in ustaljeno življenje. Kot računovodkinja je zaposlena v manjšem podjetju, kjer si s sodelavci deli majhno, škatlasto, z mošusom prepojeno pisarno. Po službi se najraje druži s Priscillo, četrtke pa preživlja z očetom, bratom in svakinjo ob gledanju telenovel, lazanji in sadnem pecivu. Lizziejino rutino prekine pismo izpred dvanajstih let s podpisom najboljšega prijatelja in hkrati ljubezni iz mladosti Romana Meyersa. Mladeniča z nič kaj zavidljivo preteklostjo je spoznala na kliniki za duševne bolezni, kjer sta se oba kot najstnika znašla zaradi spopadanja z depresijo. V težavah ju je povezoval enak, nekoliko drugačen smisel za humor in podoben pogled na svet. Njuno upanje je predstavljal dogovor o skupni prihodnosti, nekoč, ko bodo misli vedrejše, tam nekje ob morju, daleč stran od ljudi. Vendar načrta nista uresničila, saj je Roman natanko na dan, ko je bilo napisano pravkar prispelo pismo, brez sledu izginil. Romanovo pismo obrne Lizziejin svet na glavo in jo nič kaj nežno potisne na pot iskanja in odkrivanja sledi za prijateljem, pri čemer ji je v pomoč detektivsko naravnana prijateljica Priscilla. Bo Lizzie uspelo najti starega prijatelja, svojo prvo ljubezen, in v sedaj že odraslem moškem prepoznati nekoč svojo dušo dvojčico, fanta rožnatih lic, prevelikih ust in še večjega srca?
Lia Louis je spisala ganljivo zgodbo o prijateljstvu, ljubezni, odraščanju in pogumu. Skrivnostno pismo zgodbo ovije v misterioznost, ki se poglavje za poglavjem stopnjuje ter bralca ves čas drži v napetosti in pričakovanju. Glede na dobro opravljeno delo mlade avtorice se lahko upravičeno veselimo njenega drugega romana z izvirnim naslovom Dear Emmie Blue, ki bo izšel prihodnje leto.
Objavljeno: 05.09.2019 09:24:28
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:39:37
“Veliko je stvari, ki jih ne smete nikoli storiti med odpiranjem pisma. Seveda nihče nikoli ne govori o nečem tako običajnem, tako ‘vsakdanjem’. Vendar bi morali. Obstajati bi morala kratka navodila, vsaj mislim, kot jih lahko najdemo v škatli močnih protibolečinskih tablet ali kot jih da zobozdravnik po tem, ko ti je izpulil modrostni zob. Kajti medtem ko je večina pisem povsem nedolžnih – dolgočasnih, nevpadljivih pravokotnikov in kvadratov z okvirčki in črtami, ki je je bilo treba obkljukati in podpisati – nekatera vsebujejo besede, ki imajo moč, da vas razorožijo. Ob nekaterih se vam zmehačjo noge in vam srce udarja kot boben. In nekatera vam povedo stvari, ki vam v delčku sekunde samo z besedo ali imenom ali samo na poznani način, kako črtice križajo črko ‘t’ in se ‘a’ nagiba preveč na desno, obrnejo vaš svet na glavo. In zato bi resnično moralo obstajati opozorilo. Samo kratka navodila, ki bi nam zagotovila, da smo seznanjeni po najboljših močeh, če bi se, sicer zelo poredko, znašli v roki s takšnim pismom. ” (Str. 5)