Neobstoječi vitez

Knjiga večkratnega italijanskega kandidata za Nobelovo nagrado za literaturo je del trilogije Naši predniki in se dogaja v srednjem veku, v času Karla Velikega. V zgodbi se prepletajo pol fantastične in realistične osebe, ki bralca spominjajo na idejo viteza in viteštva, kot ga opisuje Cervantes v svojem Don Kihotu. Neobstoječi vitez je namreč zgodba o vitezu v bleščečem oklepu, ki v bojih, ki se jih udeležuje, vedno zmaguje v skladu z ideali viteštva. Zato je tudi navdih mnogim, ki se srečujejo z njim. Z njim je tudi njegov oproda, ki pa je prav tako kot Cervantesov Sančo Pansa, precej bolj realističen in tu zemski. Neobstoječi vitez zasleduje med drugim varuje tudi ideal ljubezni in varovanja devištva, dokler se o njegovem varovanju ne podvomi. In to je tudi njegov konec.
V zgodbi nastopa še neustrašni vitez Bramante, za katerega se izkaže, da je pravzaprav ženska, ki si jo želijo vsi vitezi, ona pa vedno izbira sama.
Samo zgodbo piše redovnica Teodora, ki zapiše: »… da vsebino povzema iz starih listin, ter čenč, slišanih v govorilnici in iz maloštevilnih pričevanj ljudi, ki so bili zraven.«