| Žanr | mladinski roman |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Dol pri Hrastniku, 2020 |
| Založba | Marleys |
| Zbirka |
Zbirka Aktualna knjiga |
| Ključne besede | Begunci, Bratje in sestre, Družina, Jadranje, Kriminalci, Morje, Počitnice, Pustolovščine, Tihotapstvo, V mladinskem leposlovju |
Zgodba Borisa Karlovška se dogaja poleti in je zelo počitniško obarvana. Testenovi, mama in oče ter njuna dvojčka (Tina in Tim) se odločijo za poletno jadranje. Z jadrnico Andromedo pa namesto mirnih počitniških dni doživijo pravo pustolovščino. V dogajanje so vpleteni tudi tihotapci droge in ljudi ter del begunske družine iz Sirije. Testenovi se odločijo begunski družini pomagati ob tem pa tudi sami padejo v nemilost tihotapcev. Tim je iznajdljiv fant, zato mu uspe tihotapce pretentati. Tako iznajdljiv pa je tudi zato, ker želi iz nezavidljivega življenjskega položaja rešiti Sirsko deklico Amino. Zaradi Amine se namreč Tim zave, da so na svetu tudi dekleta, ki lahko fantom spodnesejo tla pod nogami. Pri njegovih podvigih mu pomaga tudi dejstvo, da ima tudi Andromeda, tako kot on, svojo dvojčico in sicer jadrnico Sagitto. To, da obstajata dve skoraj identični jadrnici, tihotapce zmede do te mere, da si Testenovi z begunsko družino pridobijo na morju pred tihotapci toliko prednosti, da jim uspejo uiti. Zgodba in počitnice se srečno končajo. Tim in Tina sta glede na pustolovščine na morju popolnoma pozabila na svoja mobilna telefona in na dogajanje izven jadrnice. Kljub dogodivščinam pa nikoli nista pozabila poskrbeti za dihurja Freda, ki jih je prav tako spremljal na jadranju. To je zgodba o tem, kaj vse otroci zmorejo, česa vse se lahko naučijo ter koliko življenjske energije in moči je v njih, če so postavljeni pred ljubezenske in življenjske izzive. Naslednje leto se bodo Testenovi, z izkušenima jadralcema Tino in Timom spet podali na jadranje in novim dogodivščinam naproti. Tega posebnega jadranja pa ne bodo nikoli pozabili.
Objavljeno: 01.08.2020 15:52:36
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:42:12
“Naključna ladja, ki bi priplula okrog otoka in se jim približala s hrbta, bi jih brez težav opazila. Toda to je bilo tveganje, ki so ga pač morali sprejeti. Poleg tega je Helena izbirala samo takšne zalive, ki se niso končali s peščeno plažo. Na njih bi samota namreč privabila romantično razpoložene turiste, ki take kotičke naravnost obožujejo. Zalivi, ki so prišli v poštev za Andromedino skrivanje, so bili polni mulja, skal in niso bili tarča turistov. Slaba stran je bila, da so ga otroci morali zgraditi vsak dan, ne glede na utrujenost, vročino in neprijetne pike komarjev, delo pa je vzelo krepko več kot dve uri. Bližal se je večer. Andromeda je z notranje strani obplula Dugi otok in Helena je na Molatu poiskala primerno skrivališče. Oblika strmega zaliva je bila otrokom naklonjena in to pot se je ribiška mreža skoraj hipoma spremenila v skrivališče. Ko so končali, se je Amal zazrl v morje, ki je oblivalo okoliške skale. Pomignil je Timu in mu z roko pokazal na gibanje v globini enega metra, ki je kmalu izginilo. Tim je ponovno z vso pozornostjo uprl pogled v smer, ki mu jo je s prstom kazal sirski deček.” (str. 168)
