Nespodobni odvetnik : biografija dr. Petra Čeferina

Biografijo znanega Slovenca zopet piše Tadej Golob. Na zadevo načeloma gledamo takole: »Spodobni odvetnik ne sme doseči oprostitve svoje stranke, če ve, da je kriva, nespodobni odvetnik pa, ne glede na to, kaj si kdo misli, s strastjo in zagrizenostjo brani svojega klienta.« Odvetnik, dr. Peter Čeferin, je v drugi kategoriji in knjiga je verjetno brez težav dobila naslov. Pisateljski tandem zatem tudi zgodbo prične v nespodobni maniri – s poklicno frustriracijo oz. obširnim poglavjem o primeru Perić. Ta mu še vedno ne da miru, saj meni, da je že 16 let zaprta nedolžna oseba.
V naslednjem poglavju se hladi z razmišljanji o poklicu odvetnika in obujanjem spominov na svoja burna mlada leta, izbiro poklica ter začetke, kar nekaj je govora o alkoholizmu, nočnem življenju, ženskah, bohemskih prijateljih, srečanjih z lopovi, potepuhi, pijanci…
Malce neznačilno je za biografije, a izkaže se kot učinkovita poteza, da nam šele v četrtem poglavju predstavi svoje korenine, rodovnik, starše, nadaljuje pa z viharnimi leti v Agrokombinatu, zakonskem življenju z Ano in tem, kako ga rojstvo prvega sina dokončno in dobesedno v trenutku strezni. Od tu dalje se alkohola ne pritakne, trmo, ki naj bi jo podedoval od očeta, (ta od prednikov Madžarov in ti od Mongolov:), zdaj preusmeri na druga področja. Zapis se tako nadaljuje s poglavjem »Kako se je kalilo jeklo«. Kali se kot odvetnik začetnik v Trebnjem, sledijo neštete anekdote, prosluli primeri, zmage, iskri preskoki v pripovedovanju zgodbe, vse do kaljenja v lastni odvetniški pisarni v Grosuplju.
Resneje prične študirati pri štiridesetem, kmalu doktorira. Zdaj odkriva arhive in zapise, ki ga dodatno zaznamujejo, raziskuje zgodovino odvetništva pri nas, ga analizira v drugih državah, na podlagi disertacije nastane tudi knjiga »Odvetniška zbornica Slovenije – odlomki iz zgodovine«. Rad razburja z izjavo:«Avstro-ogrska monarhija je bila zadnja pravna država na našem ozemlju. Tam so dali vsak zakon, preden je šel v Uradni list, prebrati enemu kmetu in enemu delavcu. In če sta ga razumela, je bil zakon dobro in razumljivo napisan. Kako naj se človek danes ravna po zakonu, ki ga trije doktorji prava razlagajo na štiri različne načine?!”
Naslednji dve poglavji dokončno podčrtata shizofreno naravo odvetniškega poklica, o kateri je sicer govora ves čas. Danes si odvetnik junak, saj zastopaš kosovske rudarje »pro bono«, jutri mafijski odvetnik, ker si prevzel primere Grubelič, Makoter ali Lončarić. Danes braniš pedofila, jutri njegovo žrtev. Kljub temu, da se stanovski kolegi ali javnost kdaj spotikata ob njegovo ne-moralo, je zelo značilna anekdota, da bi ga vendarle najeli, če bi se sami znašli v težavah. Od tod zagotovo uspeh družinskega podjetja – največje odvetniške družbe.
Vso moč so Čeferinovi očitno znali črpati iz družine in družinskega življenja, povezanosti, pristnega odnosa. Ta neznačilen odnos (za Slovence) res fascinira. Zdaj so vsi natančno predstavljeni in dobijo tudi besedo v knjigi; Rok, Aleksander, Petra. Izvemo tudi, kako se doktor spopade z izgubo partnerke, pa najde novo ljubezen Rijo, kako shaja z leti, izdaja knjižne uspešnice, je na tekočem s filmi, teatrom, novicami v časopisih, se ukvarja s karatejem, je še vedno vsak dan v odvetniški pisarni. Anekdote s potovanj so pika na i, obžalovanja ni, pot se nadaljuje.
Knjiga je bila v branju na sosednji nočni omarici, sama sem jo želela le »malo prelistati«, pa mi ni uspelo, branje je šlo »na mah«. Omeniti moram njeno duhovitost. Če vas zanima, kako zagovarja nespodobni odvetnik samega sebe, kako bo pretresal vaš vrednostni sistem oz. kako mu je to uspelo v tandemu s pisateljem, jo le vzemite v roke.