Nevidni
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | nizozemska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2017 |
Založba | Cankarjeva založba |
Prevod |
Tanja Mlaker |
Ključne besede | Begunci, Družba, Kultura, Nasilje, Osebna svoboda, Življenjska modrost |
Karel Glastra van Loon je leta 2001 na povabilo organizacije Vluchteling (Begunec) iz Haaga odpotoval na Tajsko, da bi se tam poglobil v usodo burmanskih beguncev, ki so nastanjeni v taborih v okolici mesta Mae Sot. Njegova tamkajšnja opažanja so bila osnova za roman Nevidni in za knjigo fotografij Jana Bogaertsa z naslovom Nevidni v sliki, ki je izšla hkrati z romanom. Več informacij o delu organizacije Vluchteling in o seriji Pisatelji in begunci, lahko najdete na spletni strani www.vluchteling.org. V romanu Nevidni gre za prvoosebno izpoved protagonista. Ta v svoji zgodbi prepleta lastno odraščanje in odraslo življenje v drugi polovici 20. stoletja z usodo Burme, kasneje Mjanmarja, polnega notranjih prevratov in državljanskih spopadov. Seveda so nedolžni ljudje žrtve teh spopadov. Že med odraščanjem mu ni lahko, umre mu mlajši brat, kasneje pa postane odvetnik. Kot odvetnik tankočutno spremlja različne zgodbe ljudi, ki se odvijajo pred njegovimi očmi. Kljub vsemu se želi izogibati politiki. Po ljubezni, ki se ne konča srečno, se poroči. Ko junakova žena po dolgih letih zakonskega življenja zanosi, se s širšo družino odločijo, da bi bilo prav, da bi otrok živel varnejše in boljše življenje. Zato sklenejo po nevarni in težavni poti pobegniti na Tajsko, v begunski tabor, kamor pa pripovedovalec pride sam (brez žene in še nerojenega otroka) in slep, vendar z zgodbo, ki nam jo razkrije. Znamo v življenju odpustiti, pustiti stvari za seboj in kljub vsem tragedijam opaziti, koliko lepega nas obdaja?
Objavljeno: 15.10.2017 15:18:00
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:35:02
“Thra Kay Nay je rekel: V svetu, ki ga vidijo okrog sebe, v katerem iz dneva v dan živijo, so mladi nemočni in usojeno jim je, da bodo ostali nemočni. Kot sem že rekel: nihče od nas ne more resnično vedeti, kaj pomeni, če moraš tako odraščati. Toda Tommy to ve. Tommy to doživlja vsak dan svojega mladega življenja. Kdo mu potem lahko očita, da je poskusil zadovoljiti vsaj eno od svojih želja, da je poskusil storiti tisto eno in mogočno, veličastno, kar je bilo v njegovi moči? Kajti nikar ne pozabimo, da zna biti osvojitev ljubljene osebe dejanje, ki nam lahko da občutek, da smo mogočnejši kot najmogočnejši kralj, močnejši kot najmočnejši bojevnik, bogatejši kot največji bogataš na svetu. Če kateri od vas ne pozna tega občutka, potem nikoli ni zares ljubil.” (str. 356)
“Župnik je rekel: Vem, da ni preprosto pravilno razumeti božjih besed. Vem, da ne verjame vsak, ki je tukaj prisoten, v istega boga, h kateremu sam vse dneve molim v prepričanju, da je usoda našega ljudstva v njegovih rokah. Toda kaj ni tudi Buda rekel, da zlo stori vsak sam in da se samo vsak sam odvrne od zla? Naj vsak poišče modrost, pri kateri se počuti najbolj domač, toda naj modrost premaga maščevalnost. Nekoč se je Tommy boril na strani burmanske vojske, udeležil se je napada, v katerem je izgubila življenje žena Saw Min Theina, napada, ki ga je oropal njegovega še nerojenega otroka in svetlobe v njegovih očeh. Saw Min Thein mu je odpustil, vsi smo mu odpustili in ga sprejeli v svojo sredo. Seveda, takrat je bil še otrok, ki ni vedel, kaj počne, toda kdo od nas lahko reče, da je v ljubezni točno vedel, kaj počne? V ljubezni smo vsi slepi.” (str. 358)