Newtonovo pismo

Neimenovani prvoosebni pripovedovalec, intelektualec v zrelih srednjih letih, se iz Dublina umakne na podeželje v Ferns. Tam naj bi zaključil svoje sedemletno delo, knjigo o pismu Isaaca Newtona iz leta 1693, v katerem je znanstvenik filozofa Johna Locka obtožil, da je nemoralnež in ženskar. Kmalu se pripovedovalčeva pozornost od iskanja resnice o psihičnem stanju postaranega Newtona preusmeri na novo okolje in njegove prebivalce. Je podnajemnik družine Lawless, zakonskega para Edwarda in Charlotte, pri njima živi tudi 24-letna nečakinja Ottilie in deček Michael. Tudi okolje ni ravnodušno do skrivnostnega novega podnajemnika družine Lawless. Mlada Ottilie se kmalu zaplete v razmerje z zanimivim prišlekom. Ta se sprva predaja slastem, ki se mu same ponujajo. Toda prav kmalu med fizičnim dogajanjem in njegovim resničnim doživljanjem zazeva globok prepad – zave se namreč, da je globoko zaljubljen v Charlotte. Resnični odgovori, ki si jih tako vroče želi najti, se mu nenehno izmikajo: izmika se mu resnica o Newtonu, ne razume razmerij med prebivalci, ne ve, čigav je deček Michael, ne opazi resničnega dogajanja okrog sebe, in predvsem – izmika se mu njegovo erotično bistvo. Ga bo trajno osvojila mesena Ottilie? Se bo kdaj rešil svoje obsedenosti s Charlotte, njegovim Succubusom? Bo zmogel končati knjigo o Newtonu, nad katero je popolnoma obupal? Bo našel svoj mir v Dublinu ali je v Fernsu pustil kaj takega, kar ga bo za vedno povezalo s krajem in njegovimi prebivalci? Pripoved je postavljena v okvir pisma – o dogajanju v Fernsu pripovedovalec piše svoji prijateljici Klio. Pojasniti ji želi, zakaj je opustil pisanje knjige. Delo je umetniška pripoved o vsem neizrekljivem, o tem, kar nosimo v sebi in pogosto ni v skladu z dejstvi zunanje resnice, vendar zato za nas ni nič manj resnično, nič manj boleče. Tako kot je resnično pripovedovalčevo trpljenje zaradi zaljubljenosti v Charlotte, v katerem lahko zaslišimo odmev trpljenja Goethejevega mladega Wertherja ob njegovi Lotti, trpljenja, ki ga Werther enako kot Banvillov sodobni irski podnajemnik preliva v pisma. Kratek roman, ki tudi z jezikom številnih zanimivih primerjav, predstavljanjem literarnih oseb preko nenavadnih zaznav protagonista in spretnim izmenjevanjem dialoga in pripovedi nudi številne bralne užitke in interpretacije.