Nezadržna moč pravljic : kulturna in družboslovna zgodovina žanra

Ali ste se kdaj vprašali, zakaj nas pravljice tako nezadržno privlačijo in od kod in zakaj njihova čudežna moč? Knjiga Jacka Zipsa nas popelje nazaj v preteklost in skuša razjasniti razvoj pripovednih oblik in njihovo prilagoditev tisku. Popelje nas med znane zapisovalce in pripovedovalce zgodb, med vile in čarovnic in odpira nekaj vprašanj. Ali ženske in moški različno zapisujejo zgodbe? Ali so pripovedne oblike nastale s pomočjo ustnega izročila ali so nastale s pojavom tiska? Ne smemo pa pozabiti, da nam o razvoju pravljic lahko mnogo povedo tudi ilustracije, slike, kipi, fotografije. Pravljica se je in se še vključuje seveda tudi v druge oblike umetnosti. Hkrati pa se je s pomočjo pripovedovanja brusila in spreminjala. Na koncu je ostalo samo tisto, kar je res pomembno in kar je in še vedno spreminja naša življenja. Velika sreča je, da so pionirski folkloristi 19. stoletja odprli oči in prisluhnili ter začeli ohranjati bogati ljudsko pripovedno tradicijo. Sreča zato, ker so nam s tem ponudili možnost, da smo tudi mi lahko deležni vsaj delčka od milijonov zgodb, ki so krožile na podlagi ustnega izročila. Vsak bi našel verjetno svoj odgovor na to, zakaj ima rad pravljice. Eden izmed možnih odgovorov je lahko ta, da vsaka zgodba, ki jo slišimo ali preberemo ostane del nas, živi z nami in z vsako zgodbo se spreminjamo in bogatimo svoje življenje. Pravljice so bile na začetku namenjene prenašanju tradicije, preteklosti, življenjskih izkušenj med odraslimi in niso samo za otroke. Zato se prepustimo čarobnosti in pustimo, da se nas zgodbe dotaknejo. Pravljice so se močno dotaknile tudi Jacka Zipsa, profesorja nemščine in primerjalne književnosti na Univerzi v Minnesoti, avtorja, prevajalca in urednika več deset znanstvenih knjig ter zbirk ljudskih povedk in pravljic.