Vera je ženska srednjih let, živi v sodobni Pragi, ima moža Michala, hči Majo, ki zaključuje osnovno šolo, in nekoliko mlajšega sina Miša. Približno sto kilometrov stran, v manjšem kraju na češkem podeželju, živita njena starša. Vera bolj ali manj spretno razdeljuje prosti čas, ki ji ostane po službi direktorice knjižnice, med družino, ki si jo je ustvarila, in napornimi obiski pri starših – večno avtoritativni in do mlajše hčere vedno kritični in dominantni materi in čustveno odmaknjenem očetu. Ob že tako konfliktnem odnosu s starši se Verino notranje ravnotežje krepko zamaje, ko mama tik pred hčerinim načrtovanim, a ne realiziranim obiskom, nenadoma umre. Naenkrat se nad Vero zgrne teža vseh njenih življenjskih vlog: matere sina in hčere, ki preživljata vsak svoje najstniške probleme, žene (razumevajočega) moža, odgovornosti v službi postajajo neznosne, Vera začne spet kaditi in piti, muči jo nespečnost. Predvsem pa se nad Vero zgrne vsa odgovornost odraslih otrok do staršev. Kako naj poskrbi za osamljenega starajočega se očeta s prvimi znaki demence? Se je dolžna odreči lastni družini in sama poskrbeti zanj? Imajo prednost potrebe otrok ali staršev? Kaj bi rekla mama?
Središče romana je, enako kot že v prejšnjih romanih Soukupove, družina, tokrat njena najbolj standardna oblika: oče, mati in dva otroka in mamini starši. Čeprav da avtorica skozi prvoosebnega pripovedovalca glas skoraj vsakemu družinskemu članu (mož in oče se razkrivata bolj v dejanjih kot v zapisih razmišljanj), je srednja oseba romana mama Vera, njen odnos do staršev in doživljanje materinske in hčerinske vloge. Soukupová je tokrat ustvarila širokopotezen medgeneracijski roman, v katerem so poleg prevladujočega izhodišča (dolžnosti otrok do staršev in problem večne podrejenosti odraslih oseb volji staršev) enako prepričljivi in doživeto napisani tudi številni problemi mladostnikov (medvrstniško nasilje, samopoškodovanje, motnje hranjenja, prva ljubezen, najstniška odtujenost, iskanje lastnega smisla življenja, izbira šole …), spreminjanje vrednot skozi generacije, samopodoba odraslih žensk, sodobne vzgojne metode, partnerski problemi (s pozitivnim moškim likom), različen odnos staršev do otrok, odnosi med sorojenci, preživljanje življenjskih kriz, proces žalovanja … Delo, ki z razkrivanjem medosebnih odnosov običajne sodobne družine, ki vodi v odpiranje številnih problematik, in z literarnimi osebami različnih generacij nagovarja zelo širok krog bralcev.
Soukupová je med slovenskimi bralci znana in priljubljena avtorica, Nihče ni sam je njen četrti roman za odrasle, preveden v slovenščino (pred tem so bili prevedeni Morje, Pod snegom, in Najboljše za vse).
Objavljeno: 06.08.2024 18:32:42
Zadnja sprememba: 27.08.2024 09:56:34
Dobra knjiga! Med branjem sem avtomatsko vrednotila svoje družinske odnose in se postavljala v položaj, kaj bi jaz naredila na njenem mestu. A Verini starši, to je res adijo pamet! Aaaa!
Priporočam v branje.
Sem ti rekla, da me boli srce. Bolelo me je srce, ti pa nisi naredila nič in si me pustila umreti, reče moja mama.
(str. 61)