Nikoli nismo prosili za krila

Zakonca Enrique in Maria Elena, mehiška priseljenca v Ameriki, se po dolgih letih predane skrbi za zdaj že tridesetletno hčerko Letty ter njena nezakonska otroka odločita za vedno vrniti v Mehiko. Letty, ki je sicer denarno s trdim delom preživljala družino, se je v prostem času predajala divjim zabavam in alkoholu, vzgojo otrok ter vodenje gospodinjstva pa prepuščala staršema. Po odhodu očeta in mame je Letty prvič v življenju primorana odgovorno poskrbeti za najstniškega sina Alexa ter šestletno hči Luno, si povrniti samospoštovanje in ugled. Letty uspe bistrega sina vpisati v dobro srednjo šolo, s pomočjo simpatičnega sodelavca družina najde nov dom, vendar preizkušnjam ni videti konca. Avtorica v dinamičnem, zapletov polnem romanu opisuje boj za preživetje revnega, depriviligiranega sloja ameriškega prebivalstva, ki z neusahljivim upanjem in prirojenim optimizmom premaguje ovire in rasne predsodke v siloviti želji po človeka vrednem življenju.