NK Svoboda

Žiga X. Gombač je ustvarjalni mladinski pisatelj, radijski urednik in poznavalec glasbe. S knjigo NK Svoboda se odziva na resnične dogodke, ki so se med letoma 2012 in 2015 zgodili beguncem na poti med Sirijo in Evropo. Gre za zgodbo o prijateljstvu med Anejem in Sabijem, ki ju spoznavamo preko zapisov v njun dnevnik. Anej preživlja otroštvo v Ljubljani. Vse se vrti okoli nogometa. Njegov ded je predsednik nogometnega kluba, oče trener v tem nogometnem klubu in Anej igralec v tem nogometnem klubu in tik pred vstopom v srednjo šolo. Zelo dobro so opisane razlike med dedom in Anejevo mamo na eni strani ter očetom in Anejem na drugi strani. Dedu gre za zmage, Anejevemu očetu pa za igro, spoznavanje in druženje. Ded bi rad, da bi bili igralci sami Slovenci, Anejev oče si želi, da bi lahko igral kdor koli. Zato pride do trenj tudi med Anejevo mamo in očetom. Med počitnicami v Grčiji, po zelo bolečem nogometnem porazu pred poletjem, Anej v begunskem zbirališču spozna Sabija, begunca iz Sirije, ki je Anejevih let in prav tako nogometaš. Očeta so odpeljali neznano kam in družina je zbrala denar, da je Sabi lahko pobegnil iz Sirije. Sebi in kasneje tudi ostalim članom družine naj bi omogočil boljše življenje. Anej in Sabi tako v begunskem zbirališču igrata nogomet in se spoznavata. Ko Anejeva družina pride s počitnic domov, se najprej oče, potem pa tudi Anej, odselita od mame. Oče in Anej pomagata Sabiju na poti v Slovenijo. Anejev oče tudi ustanovi NK (nogometni klub) Svoboda, ki bo temeljil na strpnosti in bo v svojih vrstah združeval tiste, ki prihajajo od daleč in so pripravljeni trdo trenirati, hoditi v šolo in živeti športno življenje. Kasneje bi se lahko članom NK Svoboda pridružili tudi ostali družinski člani in družine bi se spet našle in zaživele skupaj. Seveda pa vse ni tako enostavno, kot se zdi, saj je v glavah ljudi v povezavi z begunci še veliko predsodkov. Sabijevi zapiski v dnevnik prikažejo vse trpljenje in zaničevanje, ki je spremljalo in še spremlja begunce na poti v boljše življenje. Če imajo srečo in boljše življenje tudi res dočakajo. Hkrati z vsem trpljenjem in zaničevanjem pa gre za otroke, ki morajo prehitro odrasti, a imajo kljub vsemu svoje sanje in velike mladostniške ljubezni. Odlično spremno besedo je napisal Boštjan Videmšek, novinar Dela. Zapisal je, da žoga ustvarja čudeže tudi in predvsem tam, kjer vanje skoraj ni mogoče verjeti. Knjigo je vredno prebrati, ker daje odličen vpogled v razmišljanje Aneja in Sabija, ki kljub mladosti še kako dobro razumeta, kaj se dogaja.