NN

NN je sklepni del trilogije poljskega avtorja mlajše generacije Jerzyja Franczka, ki pa se na prva dva (Nečloveška komedija, Da capo) vsebinsko ne navezuje in ga je zato mogoče brati kot samostojno delo.

V Krakovu nekega večera naključna trojica različnih posameznikov najde nezavestnega moškega, ki ga je najverjetneje povozil avto. Ob prevozu neznanca z rešilcem v bolnišnico se začno pred nami razgrinjati drobci njihovih življenj. Svoje osebne zgodbe izmenjaje pripovedujejo (najprej) trije glasovi z različnih vetrov in družbenih slojev, čemur je avtor mojstrsko prilagodil tudi jezik. Mariola je blagajničarka, ki v nesrečnem zakonu žaluje za umrlim otročkom in, čisto terapevtsko, piše spletni blog nekega svojega namišljenega življenja, v katerem so srečna družina. Pretvarjanje pred spletnim občestvom (ki ga pravzaprav ni, saj je blog očitno prebrala in pokomentirala le ena oseba) ji je v resnici edina svetla točka v življenju, ki ga resignirano preživlja z nasilnim alkoholikom. Arti je trgovski potnik, slehernik, ki upa na razhod z ljubosumno in posesivno partnerko Olo, Reszka z vzdevkom Grb pa je alternativec, nasprotnik vseh institucij, ki ne bo nikoli hodil v službo, ker je tudi država ena velika korporacija, katerim pa se on ne podreja. V drugem delu romana se tej pisani druščini pridruži še nekakšen pisateljev alter ego, intelektualec Franciszek Jerzak (anagram), ki je boleče nespreten pri poskusu resne zveze z Nino ter njegov stric, siten in nezadovoljen antisemit. Avtorju je z vsakemu liku po meri ustvarjenim glasom uspelo zgraditi izjemno plastične protagoniste in humorno pripoved, polno ironije. Stilsko je to izviren in izvrsten roman, poln duhovitih domislic in zabavnih jezikovnih bombončkov, za kar ima zasluge tudi prevajalka Tatjana Jamnik. Zaključi se s poetičnim vložkom čisto banalne vsakdanje situacije in pogovora, kar deluje še posebej komično.

Jerzy Franczak (1978) je plodovit in vsestranski literarni ustvarjalec, ki je poleg nekaj romanov izdal tudi več pesniških in kratkoproznih zbirk ter znanstvenih monografij o poljski modernistični prozi, filozofiji literature in Sartru, Gombrowiczu ter Nabokovu. Aktiven je bil tudi na poljski nacionalni televiziji in pri časopisju. Za svoj bogat in nenehno dopolnjujoč opus je prejel že mnogo nagrad. Kot profesor je zaposlen na Jagelonski univerzi v Krakovu, kjer predava polonistiko, kulturne študije in kreativno pisanje.