Nočni cvet

Avtor, sin slikarja Lojzeta Spacala, je v uvodu zapisal, da je tudi umetnik človek, mož in oče in prav o tem nam spregovori v tej knjigi. Želi nam predstaviti očetovo življenje kot ga je videl kot sin, očetova zanimanja, strasti pa tudi bolečino. Spomine sta obujala v očetovi visoki starosti na obveznih nedeljskih sprehodih, zapisom pa je avtor dodal še svoje in družinske spomine.
Življenje Lojzeta Spacala (1907 -2000) je prepleteno s skoraj celim stoletjem zgodovine Trsta in Krasa. Mladost je bila zaznamovana s smrtjo očeta v prvi vojni, nato pa s fašizmom, ki je z zapori in konfinacijo za vedno zaznamoval očeta Lojzeta Spacala. Prav v izgnanstvu v Basilicati se je odločil: slikar bom.
Sin Borut skozi družinske spomine oriše očetov lik, ob tem pa nam opiše tudi nastajanje najznamenitejših umetnikovih del. Zdi se, da družina umetnika živi v eni drugi dimenziji, pravzaprav umetnik živi v drugi dimenziji, drugi družinski člani pa morajo spretno krmariti med njegovim in realnim svetom. Knjiga je obogatena z družinskimi fotografijami in grafikami Lojzeta Spacala.