Nori mož ; Zemeljski bogovi
Žanr | kratka zgodba |
Narodnost | Druge literature |
Kraj in leto izida | Brezovica pri Ljubljani, 2020 |
Založba | Grafični atelje Zenit |
Ključne besede | Bog, Človek, Modrost, Učenje |
»Nekoč sem rekel ptičjemu strašilu: 'Utrujeno moraš biti, ko ves čas stojiš na tem osamljenem polju.' In odvrnilo je: 'Radost plašenja je globoka in trajna, in nikdar se je ne naveličam.' Po kratkem razmisleku sem rekel: 'To je res, saj tudi jaz poznam to veselje.' Dejalo je: ' Le tisti, ki so napolnjeni s slamo, ga lahko poznajo.' Minilo je leto in v njem je ptičje strašilo postalo filozof. In ko sem spet šel mimo njega, sem videl dve vrani, kako si gradita gnezdo pod njegovim klobukom.«
Gibran se je rodil 1883 v mestu Bsharri v Otomanskem cesarstvu maronitskima staršema. Khalilu in Kamili Gibran (Rahmeh). Že v mladosti se je z družino preselil v ZDA, kjer se je učil umetnosti in začel svojo literarno kariero. Pisal je v angleščini in arabščini. V arabskem svetu imajo Gibrana za literarnega in političnega upornika. V angleško govorečem svetu je znan predvsem po delu Prerok (The Prophet, 1923). Pričujoča zbirka je prva zbirka zgodb in pesmi, ki jih je Gibran napisal v angleškem jeziku. Gre tudi za prvo predčasnico t.i. današnjih inspiracijskih knjig. Njegovo pisanje je striktno povezano z življenjem, polnim preizkušenj in smrti bližnjih, ki so kot migranti umirali v ZDA zaradi revščine. Pomenljivo delo je izšlo pet let pred Prerokom. Gibran, ki v svojem opusu spaja najboljše od krščanske in islamske duhovne tradicije (ko je študiral arhitekturo v Parizu, je naredil načrt za cerkve, ki bi bile gostoljubne do pripadnikov obeh ver), pa ni bil le pisatelj, pesnik in duhovni aforist, temveč tudi tenkočutni slikar. Nova izdaja Norega moža, ki je bil v slovenščino prvič preveden pred več kot dvajsetimi leti, vsebuje črno-bele reprodukcije skic in slik, zgodbam pa se na koncu pridruži dialoška igra Zemeljski bogovi, kjer trije nečimrni bogovi na nebu preudarjajo, kaj narediti z mladima zaljubljencema. Knjiga je vsekakor miren postanek v svetu norosti.
Objavljeno: 18.03.2020 12:24:57
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:40:50
»Nori mož: Vprašaš me, kako sem postal nor. Takole se je zgodilo. Nekega dne, davno pred rojstvom mnogih bogov, sem se zbudil iz globokega spanca ter ugotovil, da so mi bile ukradene vse maske. Sedem mask, ki sem si jih prikrojil in jih nosil v sedmih življenjih. Zdaj sem brez vsake maske tekel skozi ulični vrvež in vpil: »Tatovi, tatovi, prekleti tatovi!« Moški in ženske so se mi smejali in nekateri so v strahu pred menoj bežali k svojim hišam. In ko sem prišel do tržnice, je mladenič, ki je stal na bližnji strehi, zavpil: »Norec gre!« Zazrl sem se navzgor, da bi ga pogledal, toda takrat je sonce prvič poljubilo moj goli obraz. Prvikrat je sonce poljubilo moje lice in duša mi je vzplamtela v ljubezni do njega. Mask si nisem želel več. Kakor v transu sem vzkliknil: »Blagoslovljeni tatovi, ki so mi ukradli maske!« Tako sem postal nori mož. V svoji norosti sem našel tako svobodo kot gotovost. Svobodo osamljenosti in varnost pred tem, da bi me razumeli. Kajti tisti, ki nas razumejo, zasužnjijo nekaj v nas. Vendar naj ne bom preveč ponosen na svojo varnost. Tudi tat v ječi je varen pred takšnim roparjem.”